21.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 avgusta, 2022

Tri volitve leta 2022: Se bo Latinska Amerika obrnila v levo?

Piše: Damian Ahlin

Leto 2022 bo ključno za latinskoameriško politiko, saj bi lahko pomenilo dokončen premik regije na levo, podobno kot je leta 1998, ko je Hugo Chavez prišel na oblast v Venezueli, preplavil večino latinskoameriških držav. Predsedniške volitve v Kostariki, Braziliji in Kolumbiji bodo odločilne pri določanju politične usmeritve v regiji.

Zdi se, da se je ta trend že vzpostavil, saj so se volivci med letoma 2019 in 2020 na 11 od 12 predsedniških volitev, ki so potekale v regiji, odločili za levičarskega kandidata.

Lansko leto je bil jasen primer tega “premika”, ko je bil v Peruju izvoljen Pedro Castillo, v Čilu pa Gabriel Boric. Prav tako se je leta 2020 na oblast v Boliviji vrnila levica z Luisom Arcem, kar je še en pomemben volilni dogodek.

Dejavniki, kot je bila pandemija, ki je v latinskoameriških državah še poglobila že tako globoke socialne težave, so prispevali k temu, da so na volitvah prevladala protisistemska čustva in se oblikovale nove vlade.

Kolumbija in Brazilija, sta posebej zanimivi, ne le zato, ker sta med največjimi, temveč tudi zato, ker bi v eni od njiju zmaga levice pomenila zgodovinski mejnik kakršnega še ni bilo, v drugi pa vrnitev Joséja Ignacia Lula da Silve.

Kolumbijski politolog Ángel Tuirán Sarmiento meni, da je ključni dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri analizi za Latinsko Ameriko  v letu 2022, učinek pandemije v posameznih državah in odziv državljanov na ravnanje posameznih vlad.

Kostarika: prvi krog

Prvi krog predsedniških volitev v Kostariki bo potekal 6. februarja v razmerah, ki jih zaznamujeta povečanje števila primerov koronavirusa različice Omicron in naraščajoča politična apatija, zaradi katere 41 % volivcev manj kot mesec dni pred volitvami še vedno ni odločeno.

Posebnost teh volitev je tudi ta, da je v tekmi 25 kandidatov, kar je največje število predsedniških kandidatov v zgodovini države, zato je verjetno, da nobeden od njih ne bo dosegel 40 % vseh glasov, potrebnih za izvolitev predsednika, in bosta dva z največ glasovi odločala v drugem krogu volitev 3. aprila.

Kolumbija

Kolumbijske volitve imajo scenarij, saj vse kaže, da je favorit Gustav Petro, ki je prepričan levičar in nasprotnik sedanje vlade.

Petro je zapleten lik v kolumbijski politiki. Svojo poklicno pot je začel kot borec v vrstah gverilcev, kot vodja družbenih organizacij, ki so služile kot politična platforma uporniškega gibanja.

Na zadnjih predsedniških volitvah je prejel več kot 8 milijonov glasov, kar je zgodovinski dosežek vseh levičarskih kandidatov v Kolumbiji, vendar je izgubil proti sedanjemu predsedniku Ivánu Duqueju.

Morebitna zmaga levice v Kolumbiji bi pomenila, da bi prvič v zgodovini na predsedniških volitvah zmagal nekdo s to ideologijo.

Brazilija: vrnitev starega znanca

Brazilija bo volilno leto zaključila s predsedniškimi volitvami, ki bodo potekale 2. oktobra in na katerih bi se lahko vrnil eden najvidnejših levičarskih voditeljev v Latinski Ameriki, Luis Ignacio Lula da Silva.

Lula je bil sicer predsednik Brazilije med letoma 2003 in 2010, ko je oblikoval eno najdaljših vlad, ki je določala politični utrip države in v mnogih pogledih tudi regije.

Na oktobrskih volitvah se bo Bolsonaro potegoval za ponovno izvolitev, vendar se bo najverjetneje pomeril z Lulo. Ankete kažejo, da Bolsonara ne odobrava 54 % volivcev, namerava pa ga voliti 24 %.

Vir: Infobae

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine