Piše: Jože Jan
14 ukrajinskih otrok vadi osnovne gibe karateja v poljskem mestu Zamosc. Nekateri od njih imajo družine v Ukrajini. 14-letni Dariy Gulyk se že tri dni ni slišal z očetom in je zaskrbljen. »Poljska je super,« pravi, »vendar hočemo domov.« Njegov bratranec, tri leta starejši Sasha Minajev, ceni tečaj karateja: »V času pouka karateja pozabimo na vojno, ko pa je konec tečaja, se spet spomnimo in razumemo, da moramo storiti vse, kar je v naši moči, da pomagamo ljudem v Ukrajini.«
Mesto Zamosc, na vzhodu Poljske, ima 60.000 prebivalcev. Zgodovinsko središče je lepo, saj je Unescova svetovna dediščina. Renesančne cerkve s pisanimi fasadami so v močnem nasprotju z grozo, ki se odvija čez mejo. Zamosc, tako kot mnoga druga mesta na Poljskem, se je v zadnjih dveh tednih spremenil v begunski center. Nekatere dni je prišlo do 35.000 ljudi, večina je šla naprej, proti zahodu, drugi pa so se tam naselili.
Približno 1000 ležišč so zagotovile šole, zasebni domovi in tudi športni center, kjer poteka tečaj karateja. Drugi begunci so nastanjeni po hoteliih.
Župan Andrzej Wnuk je izjavil, da je to za Zamoščane velik napor in opozarja, da ima dobrodošlica svoje meje. »Poljska družba je pripravljena dajati vse, kar je v njenih močeh, vendar se bo nekega dne končalo,« pravi. »Mislili smo, da nam bodo po prvem begunskem valu vlada in Evropska unija pomagali, a zdi se, da so pozabili na nas. Potrebujemo finančno pomoč, sicer bo kakovost našega gostoljubja drastično padla.«
Gostoljubje Zamosca je deloma posledica zgodovine tega mesta. Pred drugo svetovno vojno je polovico prebivalstva, približno 12.000 ljudi, bilo judovskega porekla. Med okupacijo je bila večina poslana v koncentracijska taborišča. Prebivalci so ponosni na svojo gostoljubje. Restavracija v hotelu Renesans zdaj kuha samo za begunce. Lastnik Damian Poterucha pojasnjuje, da je zanj bila naravna odločitev, ko je videl otroke, ki bežijo iz vojne. A opozarja, da mu zmanjkuje denarja in da lahko hrano dostavlja le še dva tedna.
Hrano dostavljajo v glavno zavetišče, kjer dela okoli 300 prostovoljcev. »Potrebujemo pomoč sveta,« pravi Barbara Godziszewska, uradnica mestnega sveta, ki pomaga streči hrano. »Vsi nas gledajo in pravijo »bravo«, a to ni dovolj: kmalu bomo ostali brez hrane in begunci bodo morali spati na ulicah, ker so vsi hoteli polni,« je dodala.
Vir: BBC, Združeno kraljestvo
