Voditelje EU čaka ta teden kar sedem srečanj v različnih sestavah, a ključni bosta dve temi: brexit in migracije. Ob napovedih, da bo oktobrski vrh “trenutek resnice” glede brexita, je vse več ocen, da pravega preboja ta teden še ne bo. Tudi v razpravi o migracijah bistvenih premikov ni pričakovati.
Teden sedmih vrhov se bo začel v torek s tripartitnim socialnim vrhom, v sredo zvečer bo vrh o brexitu, v četrtek bo najprej vrh EU s poudarkom na migracijah, nato evrski vrh, nato pa se bo začel vrh Azije in Evrope (Asem), ki se bo nadaljeval še v petek, ko bo v Bruslju tudi vrh EU in Južne Koreje ter srečanje EU in držav iz jugovzhodne Azije (Asean).
Na tripartitnem socialnem vrhu, vrhu z Južno Korejo in srečanju z združenjem Asean EU zastopata predsednik Evropskega sveta Donald Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, vseh preostalih srečanj pa se bodo udeležili vsi voditelji članic unije, tudi slovenski premier Marjan Šarec.
Oktobrski vrh “trenutek resnice” o brexitu?
Glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier je minuli mesec napovedal, da bo oktobrski vrh “trenutek resnice” v pogajanjih o izstopu Združenega kraljestva iz unije. Kljub intenzivnim pogajanjem preboja trenutno še ni na vidiku.
EU si je oktober zastavila kot rok za to, da doreče ločitveni sporazum. Ta pokriva tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in vprašanje meje na irskem otoku – ter prehodno obdobje. K temu sporazumu bo priložena politična izjava o prihodnjih odnosih, ki naj bi štela šest ali sedem strani.
Izstopni ali ločitveni sporazum morajo ratificirati britanski parlament ter Evropski parlament in Svet EU, nacionalne ratifikacije članic unije pa niso potrebne. Če se to ne bo zgodilo do 29. marca, lahko sledi brexit brez dogovora.
Teoretično je sicer mogoče ob strinjanju vseh strani tudi podaljšati dveletni rok za dogovor o brexitu, določen v 50. členu pogodbe EU, ki opredeljuje izstop članice iz unije.
Pogajalci so doslej dorekli okoli 85 odstotkov ločitvenega sporazuma. Ključno odprto vprašanje je meja med Severno Irsko, ki kot sestavni del Združenega kraljestva izstopa iz unije, in Irsko, članico EU.
Tudi če pogajalci dosežejo dogovor, je zelo vprašljivo, ali bo preživel preizkušnjo v britanskem parlamentu. Zato ni mogoče izključiti ne predčasnih volitev niti drugega referenduma o brexitu.
Kakšen bo izkupiček tokratnega vrha, za zdaj ni jasno. A več zunanjih ministrov unije je danes ocenilo, da dogovora ta teden verjetno ne bo. Ob tem so poudarili, da je časa še dovolj.
Tusk je sicer za november že napovedal izredni vrh o brexitu, a ta je smiseln le, če je končni dogovor dovolj blizu.
Vrha o brexitu v sredo zvečer se bo na začetku udeležila tudi Mayeva, ki bo predstavila britanska stališča, nato pa bo sedemindvajseterica o brexitu razpravljala brez nje.
Migracije: 10.000 varuhov meje, obvezne begunske kvote, sodelovanje s tretjimi državami
Predlog za vzpostavitev evropske stalne enote 10.000 varuhov meje z izvršnimi pristojnostmi do leta 2020, sporne obvezne begunske kvote in sodelovanje z afriškimi državami pri omejevanju migracij – to bodo po pričakovanjih osrednje teme migracijske razprave v četrtek.
Bistvenih premikov verjetno ne bo na nobenem od teh področij. Pričakuje se poziv k tesnejšemu sodelovanju z afriškimi državami izvora in tranzita, a za zdaj še ni afriške prostovoljke, ki bi bila pripravljena gostiti center za izkrcanje migrantov. EU se sicer v zadnjem času precej osredotoča na sodelovanje z Egiptom.
Razprava notranjih ministrov unije minuli petek je pokazala, da imajo članice vrsto pomislekov glede pristojnosti okrepljene mejne straže in poseganja v nacionalno suverenost, glede financiranja, velikosti in tudi glede časovnega načrta za njeno vzpostavitev, tako da bo razprava o tem še dolga.
Pri iskanju poti iz slepe ulice glede spornih obveznih begunskih kvot, ki zavirajo dogovor o prenovi skupnega azilnega sistema, pa za zdaj tudi še nič ne kaže na preboj.
Kibernetski napadi, evrski vrh
Voditelji naj bi v četrtek tudi obsodili sovražno kibernetsko operacijo proti Organizaciji za prepoved kemičnega orožja (OPCW), za katero Zahod odgovornost pripisuje Rusiji.
Na evrskem vrhu v četrtek ni pričakovati preboja, saj je unija dogovor o reformi območja evra napovedala za december.
Krepitev vezi z Azijo
V četrtek in petek bo v Bruslju tudi vrh Azije in Evrope (Asem), ki se ga bo udeležilo 51 držav. To bo največji vrh v Bruslju v tem letu. Pričakuje se tudi ruski premier Dmitri Medvedjev. V Bruslju izpostavljajo dva politična cilja: potrditi skupno zavezo multilateralizmu, ki temeljni na skupnih pravilih, in izpostaviti priložnosti za krepitev povezanosti EU in Azije.
V petek bosta prav tako srečanje voditeljev EU in združenja desetih jugovzhodnih azijskih držav (Asean) ter vrh EU in Južne Koreje, na katerem bosta EU zastopala Tusk in Juncker. Ob robu bo vrsta dvostranskih srečanj, EU pa bo podpisala tudi sporazuma z Vietnamom in Singapurjem.
