Piše: Tamás Fricz
Vem, da to velja za kršenje tabuja, vendar mora nekdo to besedo enkrat zapisati, ne le za odvračanje: Huxit. Po zgledu brexita gre za prostovoljni in suvereni izstop Madžarske iz EU.
Zlasti po ostrih zahodnih napadih v zvezi z našim zakonom o zaščiti otrok bi morali končno začeti razmišljati o vprašanju, ali potrebujemo huxit.
Doseženo razpotje
Ne trdim, da bi ga potrebovali. Julija 2021 pa je čas, da začnemo resno razmišljati o morebitnem izstopu iz EU. Skupnost držav krvavi iz tisočerih ran, kaže vse več imperialnih simptomov ter se do vzhodno- in srednjeevropskih držav obnaša vse bolj pokroviteljsko in arogantno. Znašli smo se na razpotju.
Globalistična finančna elita in institucije EU, ki jih vodi, tj. Komisija EU, Evropski parlament, Evropsko sodišče in do neke mere Svet Evrope, so odločeni, da nam bodo dali lekcijo. Še več: želijo nas kaznovati. Če ne bomo ravnali po njihovem ukazu, nam bodo žagali kri.
Njihovo ultima ratio je odvzem sredstev EU, do katerih smo upravičeni. Podpredsednica Komisije Katarina Barley tega ni skrivala – skupaj z Georgeem Sorosom in njegovimi podporniki -, ko je izjavila, da je treba nepokorne države, kot sta Madžarska in Poljska, finančno podhraniti.
Kakšni so torej argumenti za obstanek v Uniji in kakšni argumenti proti? To vprašanje je koristno preučiti s političnega, gospodarskega, kulturnega, vrednostnega in vojaškega vidika.
Kaj je razlog za obstanek v Uniji?
S političnega vidika je argument za obstanek v EU ta, da članstvo v EU vsakemu madžarskemu državljanu daje dober občutek, da je član razvitega, demokratičnega Zahoda, ki temelji na skupnosti svobodnih narodov, po kateri smo vedno hrepeneli in za katero smo po 40 letih komunizma mislili, da smo jo končno dosegli. Pripadnost eni najsodobnejših skupnosti na svetu je spodbuden občutek. Posloviti se od tega občutka po dobrih 15 letih je sprejemljivo le ob zelo močnih in vztrajnih razlogih.
Ali trenutno obstajajo takšni razlogi? Povsem jasno: obstajajo! Namreč, dejstvo, da je oboževana skupnost držav medtem temeljito spremenila svoje prednostne naloge. Globalistične in liberalne elite želijo Unijo preoblikovati v popolnoma drugačno entiteto, kot je bila prej.
Pred desetletjem in pol smo se pridružili skupnosti svobodnih in suverenih držav. Zdaj pa s polno paro nastaja superfederalna imperialna Evropa, ki si bo podredila nacionalne države. Ustanovljene bodo Združene države Evrope.
Naš glavni cilj in upanje sta bila, da bomo po koncu sovjetske tiranije lahko nadaljevali svojo pot kot suveren in neodvisen narod. Prav to pa je zdaj v nevarnosti. Če nam bo spet nekdo začel narekovati, kaj moramo storiti, bo članstvo v EU za nas izgubilo svojo vrednost.
Interes Madžarske je …
Pravkar se je začel celoletni niz konferenc in razprav o prihodnosti Unije. Vendar pa je že zdaj jasno, da osrednji krogi v središče razprav postavljajo uresničitev zgoraj omenjenega cilja. Da ne omenjamo vgrajenih varovalk, s katerimi lahko institucije EU, ki vodijo to serijo razprav, moderirajo razpravo in preprosto izločijo mnenja, ki jim niso všeč.
To je strahovito jasen znak, da koordinacijsko telo serije razprav vodi Guy Verhofstadt, ki je prepričan, zaveden globalist in sovražnik Orbána. Tako imenovana Spinellijeva skupina – poimenovana po italijanskem arhikomunistu -, ki se je pojavila v zvezi z razpravo, si je odkrito zastavila cilj ustanovitve Združenih držav Evrope.
Seveda se moramo v to razpravo vključiti z vso vnemo. Če pa je končni izid za nas nesprejemljiv, ni gotovo, da je v interesu Madžarske, da se še naprej uklanja imperialnim in globalističnim težnjam.
Sredstva EU so tudi kompenzacijska plačila
Z gospodarskega vidika je dejstvo, da smo neto prejemniki sredstev EU, v prid temu, da ostanemo v Uniji. Na kocki je dostop do denarja iz sklada EU za obnovo v višini 2 500 milijard forintov. Vendar pa želimo, da nam je odvzet delež, do katerega smo upravičeni.
Vendar je slika popolna le, če upoštevamo, da se je Madžarska hkrati s pristopom k EU odpovedala znatnim carinskim prihodkom in zaščiti madžarskih podjetij. Odprli smo svoj trg za zahodno blago in vlagatelje, ki nemajhen del svojega dobička redno nakazujejo v svoje matične države.
Poleg tega ne smemo pozabiti, da so zahodnoevropske države po vojni v okviru ameriškega Marshallovega načrta prejele ogromno finančno pomoč, ki je pripomogla k razcvetu njihovih gospodarstev. Države, ki so se Uniji pridružile v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja – Grčija, Španija, Portugalska, Irska in Danska – so se še vedno pridružile uspešni Uniji. Ko smo se ji leta 2004 pridružili skupaj z devetimi drugimi državami, pa skupnost držav ni bila več v tako dobri gospodarski kondiciji, kar se je nenazadnje odrazilo tudi v zmanjšanju transfernih plačil.
Lažni argumenti
Morda najresnejši gospodarski argument proti izstopu pa je, da bi se zahodna podjetja odvrnila od nas in da bi trpeli gospodarski odnosi z Zahodom.
Svoje tovarne naj bi sem na primer preselili Audi, BMW in Mercedes. To se sliši zastrašujoče. Toda ali bi do tega res lahko prišlo? Ali bi se res znašli v negotovem gospodarskem položaju in bi morali postati samozadostni?
Mislim, da ne. Po eni strani zato, ker zahodne vlagatelje zanima predvsem dobiček. Če lahko na Madžarskem proizvajajo poceni, ne bodo ravnali v nasprotju s svojimi interesi. Poglejte, kako dobro se zahodnoevropska podjetja razumejo s Kitajci in Rusi. V primerjavi s tema dvema državama je Madžarska zanje resnično bolj znan teren. Zahodna podjetja, ki vlagajo v Madžarsko, natančno vedo, kje so, ko vlagajo v EU ali ne. Nenazadnje cenijo našo predvidljivost.
Po drugi strani pa morajo države seveda stati na več nogah. To smo spoznali že pred nekaj leti in temu primerno tudi ukrepamo. Samo pomislite na odprtje proti vzhodu, ki ga je spodbujala madžarska vlada.
Norveška, Švica, Velika Britanija …
Tretjič, jasno mi je, da bomo morali tako kot Norveška in Švica ter zdaj tudi Velika Britanija vzporedno z izstopom začeti pogajanja z Unijo in posameznimi državami članicami. Po zgledu teh treh držav bi morali skleniti posebne pogodbe. Gospodarsko smo že dovolj močni za to in nismo več vdana država, ki se ne more postaviti na lastne noge.
Kakšne težave ima Norveška, ker ni članica EU? Niti enega! Morebitni izstop ne pomeni konfrontacije, temveč ponovna pogajanja o odnosih med Unijo in zdaj suverenimi državami. To zagotovo ni lahka naloga, vendar je izvedljiva.
Z vojaškega vidika bi bil izstop Madžarske iz EU še posebej nepomemben, saj smo od leta 1999 članica Nata in bomo to tudi ostali. V vsakem primeru moramo še naprej krepiti svoje obrambne zmogljivosti in to že počnemo.
Povezovanje na podlagi skupnih korenin in vrednot?
Nazadnje in morda najpomembneje, s kulturnega, vrednostnega vidika bi bil argument za naše nadaljnje članstvo ta, da naj bi nas naše grške in rimske korenine ali krščanski moralni standardi združevali. Toda ali je to še vedno tako? Jasen odgovor: Žal ni več tako.
Naše poti se razhajajo, dokler bo Zahod zavestno opuščal krščansko moralo in vrednote ter se namesto tega osredotočal na nebrzdano samozadovoljstvo posameznika in si zastavil cilj, da bo zgradil svetovljansko, brezoblično svetovno družbo, ki bo temeljila na samouničenju – glej “Veliki ponovni zagon”.
Nasprotno pa se Madžari, Poljaki in vsi Srednje- in Vzhodnoevropejci držimo svojih tisočletnih kulturnih in verskih temeljev. Na svoje življenje smo navezani! To je tisto, kar vse druge vidike postavlja v senco.
Na tej točki se bom ustavil, ne bom opisoval posledic tega razmišljanja. Povedal bom le toliko: Fidesz je povsem upravičeno zapustil Ljudsko stranko šele po zelo temeljitem premisleku in dolgem čakanju. Toda odšel je z dvignjeno glavo in niso ga vrgli ven. To je velika razlika. Tako je prav. Če se bomo zdaj vdali, bomo izgubili. Vse, za kar smo se doslej borili, bi nam bilo odvzeto.
Avtor je politolog in dela kot svetovalec na Madžarskem inštitutu za temeljne pravice (Alapjogokért Központ).
Članek je izšel 15. avgusta v provladnem dnevniku MAGYAR NEMZET
in v nemškem prevodu Karla Frankenfelda v časopisu BUDAPESTER ZEITUNG, ki je naš partner v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.
