Švicarji bodo v nedeljo na referendumu odločali o pobudi, ki bi lahko v temeljih zamajala delovanje finančnega sistema. Predvideva namreč, da banke ne bi smele več ustvarjati novega, knjižnega denarja, ampak bi bila pristojnost ustvarjanja denarja izključno pri centralni banki. Pobudi nasprotujejo ključni deležniki, za zdaj kaže na njen neuspeh.
Trenutno bančni sistemi po svetu delujejo tako, da banke s podeljevanjem posojil in drugimi bolj ali manj tveganimi finančnimi posli ustvarjajo nov, knjižni denar, ki se nato uporablja naprej za druge transakcije. Takšen denar predstavlja veliko večino denarnih sredstev v sistemu, v Švici ga je po nekaterih ocenah okoli 90 odstotkov.
Pobudniki referenduma predlagajo, da poslovne banke ne bi smele posojati več od tega, kolikor imajo zbranih denarnih vlog, medtem ko bi izključna pristojnost ustvarjanja novega denarja v obtoku pripadla Švicarski narodni banki.
Ta bi denar neposredno in brez obveznosti v zameno podelila zveznim oblastem, kantonom in prebivalstvu, tako da bi imela sredstva na posameznih računih prebivalcev ali podjetij dejansko 100-odstotno kritje v realno izdanem denarju.
Avtorji pobude, v nemščini izvirno imenovane Vollgeld oz. polni denar, so po poročanju tujih agencij in medijev prepričani, da bi se na tak način izognili primerom, kot smo jim bili v ZDA in Evropi priča po zadnji finančni in gospodarski krizi.
Države so takrat z davkoplačevalskimi sredstvi reševale banke, ki so se s preveč tveganim delovanjem znašle v hudih težavah, centralne banke pa so morale v izogib zlomu finančnega sistema in posledični gospodarski depresiji prek programov t.i. kvantitativnega sproščanja v obtok sprostiti velikanske vsote novega denarja. Takšna politika ustvarja nova inflacijska in druga tveganja.
Pobudnikom, manjši skupini ekonomistov in drugih podpornikov, so se po robu postavile tako poslovne banke kot švicarska centralna banka, zamisli pa ne podpira prav nobena od političnih strank v parlamentu.
Iz poslovnih bank je pričakovano slišati glasove, da bi bilo izglasovanje te pobude samomorilsko vedenje, saj bi takšna ureditev švicarski bančni sistem oropala verodostojnosti in povsem zadušila posojilno dejavnost, s tem pa ogrozila delovna mesta, javne finance in blaginjo te bogate alpske države, ki velja tudi za eno od svetovnih finančnih središč.
A tudi v Švicarski narodni banki, katere položaj v sistemu bi se okrepil, so prepričani, da gre za zelo tvegano pobudo. Predsednik centralne banke Thomas Jordan jo je tako opisal kot nepotreben in nevaren eksperiment, ki bi povzročil veliko škodo gospodarstvu.
V centralni banki so opozorili tudi, da bi se politični pritisk na banko okrepil in ji otežil izvajanje neodvisne denarne politike. Ob tem so ocenili, da takšna ureditev ne bi preprečevala nastajanja premoženjskih ali finančnih balonov, saj bi banke še vedno lahko podcenile tveganja pri podeljevanju posojil in drugih naložbah.
Pobudniki so te kritike zavrnili in opozorili, da centralna banka ne razume načel neposredne demokracije ter deluje kot zaščitnik velikih poslovnih bank.
Za zdaj sicer javnomnenjske raziskave kažejo, da pobuda ne bo uspela, prav tako pa se ne napoveduje visoka udeležba. Več podpornikov zamisli je sicer med mladimi ter v francoskem in italijanskem delu Švice.
