Piše: STA
Posebni svetovalec predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v boju proti pandemiji covida-19, mikrobiolog Peter Piot je v pogovoru za belgijski časnik L’Echo opozoril, da bi se zahvaljujoč cepivom proti covidu-19 življenje moralo nadaljevati bolj normalno, da pa bodo morale naše družbe še naprej razmišljati kot družbe s covidom.
Pričakovati gre namreč izbruhe epidemije. V času, ko cepiva vzbujajo upanje, se moramo veseliti ob zavedanju, da ne smemo počivati na lovorikah, je dejal. “Iskreno menim, da smo šele na začetku te epidemije. Na žalost. In da bomo morali začeti razmišljati kot družbe, ki živimo s covidom”. To ne pomeni, da bomo ostali v sedanjih kriznih razmerah. Zahvaljujoč cepivom bi se morali vrniti v dovolj normalno življenje, vendar pa bo občasno prišlo do izbruhov epidemije, je pojasnil.
Upa, da se bomo iz te krize naučili trajne lekcije. Opozoril je na potrebo po večjem usklajevanju na ravni EU, pa tudi na šibkost pri proizvodnji cepiv v uniji, ki je preveč odvisna od veliko surovin od zunaj, zlasti iz Kitajske.
Peter Piot, strokovnjak za nalezljive bolezni, ki je sodeloval pri odkritju ebole, se je okužil z novim koronavirusom in se je nekaj mesecev boril s covidom-19, navaja časnik v današnji izdaji.
V pogovoru za časnik je povedal, da ima občutek, da v Evropi, ko gre za sprejemanje ukrepov za omejitev javnega življenja, “vedno malo zaostajamo za epidemijo”, a je pozdravil razvoj razmer v Belgiji. “Nekoč smo bili najbolj prizadeta država, zdaj smo vstopili v ligo tistih z najmanj okužbami. To dokazuje, da imajo kolektivni ukrepi ob odgovornosti posameznikov učinek,” je dejal.
Prihod cepiv je pozdravil kot izhod iz predora. Pozdravil je tudi belgijsko strategijo cepljenja najbolj ranljivih in najstarejših, saj bo to zmanjšalo smrtnost in hospitalizacije. Pričakuje, da bo to mogoče ugotoviti že konec marca.
Kot zaskrbljujoče pa je izpostavil mutacije novega koronavirusa, katerih razumevanje je Svetovna zdravstvena organizacija minuli teden izpostavila kot izziv Evrope. Poudaril je, da morajo vse države izvajati sekvenciranje, da bi identificirali različice virusa, ki bi lahko povzročale probleme zaradi hitrejšega prenosa ali slabšega učinkovanja cepiv.
Meni, da je potrebno razmišljati o verjetni potrebi po razvoju dodatnih cepiv, če novih različic virusa sedanja cepiva ne bodo mogla nadzirati. “Nismo še tam, vendar moramo to predvideti,” je dejal.
