Piše: Andrej Sekulović
Podprite prvo domoljubno evropsko državljansko pobudo za rešitev Evrope. Evropska komisija skuša preprečiti uspeh akta, ki zahteva konec demografske zamenjave in remigracijo. Svoj podpis lahko oddate na spletni strani www.save-europe-act.com, kjer lahko preberete tudi Listino o Aktu za rešitev Evrope.
Zbirajo se podpisi za rešitev Evrope. Gre za državljansko pobudo, katere glavna ustanovitelja in pobudnika sta avstrijski avtor in eden izmed osrednjih aktivistov Generacije identitete Martin Sellner in nizozemska vplivnica Eva Vlaardingerbroek. Akt o rešitvi Evrope je prva tovrstna kampanja in prva domoljubna evropska državljanska pobuda. Njene zahteve so takojšnja zaustavitev nadomestnih migracij, zavarovanje evropskih meja in zaščita etnokulturne identitete evropskih narodov. Da bi bila pobuda uspešna, je treba zbrati milijon podpisov iz vsaj sedmih različnih držav članic. Pobudniki so se odločili, da začnejo zbirati podpise že v času, ko poteka registracija njihove pobude pri ustreznih organih Evropske unije, vsi podpisniki pa bodo, ko bo registracija končana prejeli e-mail s povezavo, na kateri lahko še enkrat podpišejo akt neposredno pri Evropski komisiji. Zbiranje podpisov se je začelo pred dobrim mesecem na odmevnem Vrhu za remigracijo na Portugalskem, v času pisanja pa je bilo zbranih skoraj 5000.00 podpisov, torej polovica od potrebnih podpisov za uspeh.
Kaj točno je državljanska pobuda?
Za kaj točno gre? Evropska državljanska pobuda je orodje neposredne demokracije, ki državljanom omogoča, da od Evropske komisije zahtevajo ukrepanje v obliki zakonodajnih predlogov na področjih, kjer ima največ pristojnosti Evropska unija. S takšno pobudo je, denimo, pred kratkim Nika Kovač zbirala podpise za varen in dostopen splav. No, tokrat pa gre, ne za pobijanje otrok že v maternicah, temveč za ohranitev njihove prihodnosti preko ohranitve etnokulturne kontinuitete evropskih narodov. Če je pobuda uspešna, torej, če so pogoji izpolnjeni in je zbranih milijon podpisov, mora Evropska komisija obravnavati samo pobudo in se srečati z njenimi organizatorji ter javno pojasniti, če bo predlagala zakonodajo v zvezi s pobudo ali ne. Si želite, da končno dobimo neposredne odgovore od Ursule von der Leyen in drugih komisarjev in komisark, zakaj ne spoštujejo določenih dokumentov in listin, kot sta Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ali Pogodba o Evropski uniji, in omogočajo ter podpirajo množične migracije, ter ustvarjajo prihodnost, v kateri bodo Evropejci postali manjšine v lastnih domovinah? Evropska komisija je sicer pobudnikom že poslala odgovor, češ da njihove zahteve niso v skladu z bruseljskimi vrednotami »nediskriminacije« in »evropskih vrednot«. A pobudniki se ne dajo in sporočajo: »Strah jih je, saj vedno, da je naša kampanja vse številčnejša in jo skušajo zaustaviti, preden bo za njih prepozno. Dodajajo, da to ni poraz temveč potrditev, da jih Bruselj jemlje resno. Pripravljeni so se boriti proti morebitni blokati in zagotavljajo, da imajo »rezerven načrt«. Zbiranje podpisov tako poteka še naprej, spodaj pa sami lahko ocenite, če njihova pobuda res krši »evropske vrednote« ali pa je edini način, da se ohrani civilizacija avtentičnih evropskih vrednot in krvi.
(Ne)spoštovanje listin in pogodb Evropske unije
Pobudniki Akta za rešitev Evrope utemeljujejo svoje zahteve ne le na moralnih, temveč tudi na zakonskih dolžnostih Evropske unije in njene komisije. Kot izpostavljajo, Pogodba o Evropski uniji (PEU) v 2. točki 4. člena jasno določa, da mora unija spoštovati »enakost držav članic kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo«. Nadalje piše v tem členu tudi, da »spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice«. Pobudniki prav tako poudarjajo, da tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah v svojem 22. členu o kulturni, verski in jezikovni raznolikosti, jasno določa, da »unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost«. Slednji člen, kot poudarjajo pobudniki, mora samoumevno veljati tudi za zgodovinske kulture in tradicije evropskih narodov ter jih s tem braniti pred uničenjem preko demografske zamenjave.
Listina o Aktu za rešitev Evrope
Listina o Aktu za rešitev Evrope vključuje zgoraj navedeno v prvi in drugi točki svoje preambule. V tretji točki poudarja, da so nadomestne migracije – legalne in ilegalne – kršile te pravice, saj so povzročile neizmerno škodo družbeni koheziji, javnim službam, varnosti ter etnični in kulturni kontinuiteti evropskih narodov. Posledice so bile nastanek vzporednih družb, višja stopnja kriminala in marginalizacija Evropejcev v njihovih avtohtonih deželah. V četrti točki pobudniki opozarjajo, da je treba nemudoma prepoznati neposredno grožnjo, da lahko Evropejci postanejo manjšine v lastnih domovinah, če ne bo prišlo do radikalnih sprememb na področju azilne in migrantske politike. V peti točki piše, da migracije ne rešujejo demografske krize, ki jo ustvarja starajoče se prebivalstvo, temveč še bolj obremenjujejo socialne sisteme in zaostrujejo temeljno težavo nizke rodnosti domačega prebivalstva. V šesti točki preambule pobudniki izjavljajo, da mora suverena Evropa dati prednost dobrobiti, varnosti in demografski kontinuiteti svojih narodov, namesto da sledi politikam, ki v praksi te narode nadomeščajo s tujci.
Remigracija, moratorij na legalne in ilegalne migracije
Kakšne pa so rešitve, ki jih pobudniki predlagajo? »Zaradi zgoraj navedenega zahtevamo, da Evropska komisija v skladu s Pogodbami uveljavi svojo pravico do zakonodajne pobude ter brez odlašanja predlaga in pospeši sprejetje naslednjih zakonodajnih in političnih ukrepov«, lahko preberemo v listini, ukrepi pa so naslednji. Prvi člen zahteva, da komisija uradno razglasi moratorij in s tem ustavi vse nadaljnje migracije iz tretjega sveta, kot tudi, da vsaj začasno prekine vse obravnave prošenj za zaščito pri ekonomskih migrantih ter prosilcih iz varnih držav izvora. Prav tako je treba začasno ustaviti vsako izdajo študentskih in družinskih vizumov za državljane neevropskih držav ter strogo omejiti zakonite migracije, dokler ne bo v državah članicah ponovno vzpostavljena družbena kohezija in kulturna kontinuiteta. Drugi člen zahteva temeljne reforme trenutne migracijske in azilne politike EU, vključujoč popolno reformo trenutnih izhodišč in osredotočanje na zaščito zunanjih meja, ki bi vključevala fizične in tehnološke prepreke. V tretjem členu piše, da je treba zagotoviti sistematično remigracijo in stopnjevati vračanja ilegalcev, zavrnjenih prosilcev za azil, kot tudi kriminalcev in migrantov, ki predstavljajo javno grožnjo. Vse to bi moralo biti vzpostavljeno na celotni ravni EU v sodelovanju s tretjimi državami, ki bi sprejemale migrante nazaj. Četrti člen prav tako na ravni unije zahteva usklajena izhodišča za obsežno remigracijo, ki bi vključevala prostovoljne in spodbujevalne ukrepe za migrante, ki se niso zmožni integrirati ali pa so v kulturno in finančno breme državam članicam. V petem členu pa piše, da je treba ukiniti vse spodbude za migracije, zaradi katerih množice prihajajo v Evropo. Gre za razne programe socialne pomoči in drugih ugodnosti, ki bi jih bilo treba v skladu z zakonodajo EU ukiniti za tuje državljane in prišleke. S tem bi se zmanjšali vzroki za migracije in znižala bremena, ki jih nosijo evropski davkoplačevalci.
Pridružite se številnim podpisnikom iz Evrope in sveta!
Akt za rešitev Evrope predstavlja dokument, ki lahko služi za izhodišče pri reševanju naše celine pred kulturnim in demografskim propadom pod težo naraščajočega prebivalstva tretjega sveta. Čeprav osrednji mediji pobudo ignorirajo, jo je podprlo že več vidnih politikov, vplivnikov, aktivistov in strokovnjakov. Med njimi lahko izpostavimo tudi slovenskega evropskega poslanca Branka Grimsa, ki je med prvimi podpisniki akta. Drugi prvi podpisniki so tudi nekdanji madžarski premier Viktor Orban; viden politik in vodja deželnih poslancev AfD v Turingiji, Bjorn Hocke; britanski poslanec in predsednik Restore Britain Rupert Lowe; poljski evropski poslanec Dominik Tarczynski; nemška vplivnica Naomi Selbt; madžarski poslanec Balasz Orban; ameriški politični aktivist iz Turning Point USA, Jack Posobiec; romunski evropski poslanec in podpredsednik skupine ECR, George Simion; španski poslanec in predsednik stranke VOX, Santiago Abascal, in številni drugi. S podpisom za evropsko Evropo se jim lahko pridružite tudi vi.
