Piše: C. R.
Madžarska
Nekdanji podpredsednik bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) Peter Gauweiler v članku, objavljenem 24. julija v časniku Frankfurter Allgemeine Zeitung, piše, da je demokratična legitimnost predsednika vlade Viktorja Orbána večja od demokratične legitimnosti vseh komisarjev EU.
Po javnomnenjski raziskavi, ki jo je konec junija izvedel inštitut Publicus in jo je v ponedeljek 26. julija objavil madžarski socialistični dnevnik Népszava, “med 45 % in 47 % [Madžarov] meni, da je naravno srečati homoseksualni par”, pri čemer so podporniki vlade do homoseksualnosti bistveno manj strpni (od 13 % do 15 %) kot člani opozicije (od 68 % do 70 %). Po isti anketi “več kot polovica provladnih volivcev homoseksualnost preprosto opisuje kot odvratno in nenaravno” in meni, da bi bilo treba dogodke v slogu Gaypride prepovedati.
V izjavi norveškega zunanjega ministrstva z dne 23. julija je bilo navedeno, da “Madžarska v sedanjem obdobju ne bo prejela sredstev za izvajanje programov in bo izgubila dostop do približno 2,3 milijarde NOK, ki so bile Madžarski [madžarskim nevladnim organizacijam] dodeljene v okviru programa EGP [Evropski gospodarski prostor] in norveških nepovratnih sredstev. Norveška zunanja ministrica Ine Eriksen Søreide je dejala: “Lahko potrdim, da po dolgem in temeljitem postopku nismo mogli doseči dogovora. Menimo, da bi bila sredstva iz programa nepovratnih sredstev EGP in Norveške lahko zelo koristna, zlasti pri podpori civilne družbe na Madžarskem, spodbujanju inovacij na področju gospodarstva, energije in podnebja ter spodbujanju pravic manjšin. Tiskovni predstavnik madžarskega predsednika vlade Gergely Gulyás je odvrnil, da Norveška dolguje Madžarski denar, “ker Norveška, ne da bi bila članica Evropske unije, sodeluje na skupnem trgu in uživa njegove ugodnosti”, pri čemer so ti programi financiranja in nepovratnih sredstev “quid pro quo”. Spor med Oslom in Budimpešto ni nov. Vlada Viktorja Orbána je že leta 2014 norveške oblasti obtožila, da se s temi subvencijami “vmešavajo v madžarsko politiko”, česar norveške oblasti niso zanikale, temveč so nasprotno trdile, da se borijo proti “zelo zaskrbljujočim avtoritarnim težnjam” madžarske vlade. Tudi Poljska se sooča s podobnimi težavami kot Norveška.
Madžarska vlada je v ponedeljek, 26. julija, vložila obtožnico proti hekerjem, ki so vdrli v nacionalno spletno stran za posvetovanje. Eden od njih je na YouTubu objavil videoposnetek, na katerem je prikazano, kako program naključno izpolni vprašalnik, ki so ga posredovale oblasti.
Nacionalna direktorica madžarske javne zdravstvene službe (ÁNTSZ) Cecília Müller je v torek, 27. julija, napovedala uvedbo tretjega odmerka cepiva za nekatere posebej ranljive skupine: “Tretji odmerek cepiva priporočamo zlasti starejšim in kronično bolnim ljudem ter bolnikom z oslabljenim imunskim sistemom,” je dejala. Po besedah poslanca Evropskega parlamenta iz vrst socialistov Istvána Újhelyija bi ta tretji odmerek cepiva lahko pomagal ljudem, ki so bili cepljeni z ruskim ali kitajskim cepivom, pridobiti evropski zdravstveni potni list – kar pomeni, da bi se to tretje cepljenje opravilo s cepivom, ki je odobreno v EU.
Anketa inštituta Ipsos, objavljena 29. julija, je pokazala, da tri četrtine Madžarov želi, da se zdravstvene omejitve čim prej močno omilijo ali popolnoma odpravijo.
Generalni sekretar madžarske konfederacije delodajalcev (Vállalkozók és Munkáltatók Országos Szövetsége, VOSZ) László Perlusz je za revijo Világgazdaság povedal, da so se “med vlado in delodajalci začeli temeljiti pogovori o pogojih sporazuma o minimalni plači in zagotovljeni minimalni plači za prihodnja leta”, potem ko je Viktor Orbán junija napovedal “znatno povečanje zakonsko določene minimalne plače in minimalne plače za kvalificirane delavce” ter “znatno zmanjšanje bremena za delodajalce”. Minimalna plača in zajamčena minimalna plača se lahko do 1. januarja 2022 zvišata s 167.400 forintov (470 EUR) na 200.000 forintov (560 EUR) oziroma z 219.000 forintov (611 EUR) na 260.000 forintov (725 EUR).
Tovarna Mercedes-Benz v Kecskemetu je v ponedeljek, 26. julija, sporočila, da je bila zaradi težav pri dobavi nekaterih polprevodniških komponent prisiljena za tri tedne zapreti svoja vrata.
Družba Ringier Axel Springer Media AG je v sredo, 28. julija, sporočila, da bo nemška družba Axel Springer SE švicarskemu partnerju Ringier Holding AG prodala svoje deleže na madžarskem, srbskem, slovaškem, estonskem, latvijskem in litovskem trgu, skupno podjetje pa bo nadaljevalo svoje dejavnosti na Poljskem. To finančno prestrukturiranje, ki ga morajo odobriti še protimonopolni organi zadevnih držav, bo vplivalo na časopise Blikk, Kiskegyed, revijo Glamour in madžarsko izdajo avtomobilske revije Auto Bild na Madžarskem.
Madžarska policija je v torek, 27. julija, napovedala uvedbo aplikacije za mobilne telefone (OBBPoint), ki bo od avgusta naprej spremljala hitrost vozil. Kratkotrajne prekoračitve hitrosti se ne kaznujejo, vendar lahko vozniki, ki uporabljajo aplikacijo, s spoštovanjem omejitve hitrosti zbirajo točke, ki jim omogočajo popuste ali darila v nekaterih trgovinah.
Medtem ko se migracijska kriza na litovsko-beloruski meji pojavlja na naslovnicah časopisov, se migracijski pritisk na madžarski južni meji ne zmanjšuje, prav nasprotno. V torek, 27. julija, je približno petnajst nezakonitih migrantov iz Srbije, ki so jim preprečili prisilni vstop na madžarsko ozemlje, v kraju Ásotthalom (županija Csongrád, 30 km zahodno od Szegeda) poškodovalo štiri madžarske mejne policiste. Po podatkih madžarske policije skuša madžarsko mejo vsak teden nezakonito prečkati od 1 500 do 2 000 migrantov.
Vodja poslanske skupine Fidesza Máté Kocsis se je v intervjuju, ki ga je v sredo, 28. julija, objavila revija Mandiner, vrnil k vprašanju zaščite mladih: Gaypride “nima nobene zveze z zaščito spolne svobode ali morebitnim sprejemanjem deviacij, ampak je nerodna provokacija. Gibanje LGBTQ ne ščiti manjšine, temveč napada večino. […] Prvotni namen [zakona o zaščiti mladoletnikov] je bil zaščititi otroke pred vsebinami, neprimernimi za njihovo starost, in propagando LGBTQ, ki je že dolgo časa usmerjena proti njim po vsem svetu [… Ta zakon] krepi pristojnosti staršev glede vzgoje njihovih otrok [… Na Madžarskem vsakdo živi svoje zasebno življenje, kot želi […] Na področju zaščite otrok je treba še veliko storiti […] razprava o kemični nevtralizaciji pedofilov še vedno poteka,” je pojasnil.
Poljska
Francoski senator Claude Malhuret (LR) je med razpravo v francoskem senatu o cepljenju in sedanjih zdravstvenih omejitvah izbral napačne besede. Nasprotnike cepljenja je primerjal s “Poljaki, ki so se leta 1940 s prsmi in golimi rokami borili proti sovjetskim tankom”, s čimer je ponovil star mit, ki ga je takrat zlorabljala nacistična in sovjetska propaganda. Poljski tisk ni bil preveč naklonjen takšnim zgodovinskim sklicevanjem.
Saški ministrski predsednik Manfred Kretschmer (CDU) je v pogovoru za nemško tiskovno agencijo (dpa), ki ga je v ponedeljek 26. julija povzela poljska revija WPolityce, dejal, da bi morali evropski voditelji opustiti “poskuse izobraževanja” Poljske in Madžarske ter ju spomniti, da je Evropska unija “unija suverenih držav in narodov”.
Poljski poslanec Evropskega parlamenta Jacek Saryusz-Wolski (PiS) je opozoril na škodljive posledice direktiv Fit for 55, katerih cilj je “do leta 2030 zmanjšati emisije CO2 v EU za 55 % in do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost”, za poljsko gospodarstvo. Sariusz-Wolski meni, da je zaradi tega Poljska “v primežu vice”: “Premoga ni mogoče uporabljati, ker povzroča preveč emisij, plina […] zaradi emisij, jedrska energija pa ne pride v poštev, ker ji Nemčija nasprotuje. Zato Poljski ostaja vetrna energija… […] Cene energije bodo na splošno poskočile. Najrevnejše družbe se ne bodo mogle spopasti s tem […] Čakal nas bo socialni upor […] Ta načrt ni smiseln, saj je Evropa odgovorna le za 9 % emisij CO2, medtem ko v Aziji in drugih regijah gradijo 600 premogovnikov. Gre za ideološko politiko.
Evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski (PiS) je v intervjuju, objavljenem 30. julija v poljskem tisku, opozoril, da “primat prava EU ni zapisan v Pogodbi EU”.
Češka republika
Vrhovno upravno sodišče Češke republike je v torek, 27. julija, odločilo, da državni ukrepi, ki zahtevajo nošenje mask FFP2 v zaprtih prostorih, niso upravičeni. Sodišče je ministrstvu za zdravje dalo tri dni časa, da utemelji ukrepe.
Češki premier Andrej Babiš je v četrtek, 22. julija, na obisku v regiji Hradec Králové na severovzhodu Češke dejal, da cepljenje proti gripi v času njegovega mandata ne bo obvezno.
Češki premier Andrej Babiš se po loterijah, ki so jih organizirali v nekaterih državah, zdaj osredotoča na inovacije in spodbuja cepljenje proti Covid-19, čeprav je stopnja cepljenja na Češkem nekoliko pod evropskim povprečjem. Vodja češke vlade je v sredo, 28. julija, napovedal, da bo predlagal dodelitev dveh dodatnih dni dopusta javnim uslužbencem (vključno z učitelji in policisti), ki se bodo cepili. Po mnenju češkega ekonomista Lukaša Kovande bi ta spodbuda stala kar 800 milijonov evrov.
Medtem ko je češki premier Andrej Babiš obljubil podporo svojemu madžarskemu kolegu Viktorju Orbanu pri vprašanju zakona o zaščiti mladih, pa češka pošta (Česka pošta) jasno podpira LGBT-lobistične lobije. Tako bodo ob festivalu LGBT Prague Pride avgusta letos na 400 poštah po vsej državi na voljo mavrični paketi (za pakete in razglednice). “To, da je paket v mavričnih barvah, kaže na podporo praškemu ponosu. […] Češka pošta je ponosna, da je strateški partner festivala Prague Pride,” je povedal Matyáš Vitík, tiskovni predstavnik Češke pošte, ki ga navaja Echo24. Pobuda, ki na bregovih Vltave ni ravno soglasna, če preberete nekatere odzive na Facebook strani Česka pošta.
Slovaška
Medtem ko so prejšnji teden v petek in soboto v več mestih po državi potekale nove demonstracije proti obveznemu cepljenju in zdravstvenemu potnemu listu, je desnosredinska vladajoča koalicija predlagala spremembo, ki bi zmanjšala omejitve za necepljene osebe. To pomeni, da lahko necepljene osebe brez testiranja vstopajo v nekatere javne in storitvene ustanove (kot so trgovine z živili, lekarne, klinike, drogerije in optike). Opozicija, zlasti nekdanji socialistični premier Robert Fico, namerava to spremembo vložiti na ustavno sodišče, da bi odpravili segregacijo cepiv.
Avstrija
Avstrijski notranji minister Karl Nehammer in obrambna ministrica Klaudia Tanner (oba ÖVP) sta na tiskovni konferenci 24. julija napovedala, da bodo zaradi povečanega števila nezakonitih migrantov na madžarsko, slovaško in slovensko mejo poslali 400 vojakov zvezne vojske. “Vidimo, da se število aretacij na meji […] spet povečuje,” je dejal Nehammer (15 768 od začetka leta 2021 v primerjavi z 21 700 v celotnem letu 2020). “Evropski azilni sistem je odpovedal. Poskrbeti moramo, da se država blaginje ne sesuje,” je dodal, medtem ko je Tanner poudaril, da bi lahko te vojake po potrebi povečali celo na 2.000: “Gre za nadzor migracijskih tokov. Vlado je ostro kritizirala FPÖ, ki je Nehammerjevo migracijsko politiko označila za “popoln neuspeh”.
Vir: UME
