Piše: C. R.
Madžarska
Po članku v reviji Növekedés z dne 30. julija naj bi na Madžarskem s kapitalom iz Dubaja ustanovili zasebno plačilno podjetje. Ustanovitelj tega podjetja, ki bo registrirano v Emiratih, Richárd Bagjos, tudi sam nekdanji madžarski častnik, specializiran za vojaške zadeve, navaja, da išče “strokovnjake za eksplozive, računalniške strokovnjake, zdravnike in celo radariste in tolmače, ne le oborožene stražarje”. Upa, da bo zaposlil do 20.000 vojakov iz več držav. Te bi lahko namestili kjer koli na svetu, tudi v Afganistanu, Iranu in Iraku.
Madžarska nacionalna direkcija za infrastrukturo je 13. julija objavila razpis za razširitev avtoceste M2 med mestom Vác (50 km severno od Budimpešte) in slovaško mejo.
Ameriški voditelj Tucker Carlson z ameriškega kanala Fox News je v torek, 3. avgusta, napovedal, da bosta njegovi oddaji Tucker Carlson Tonight in Tucker Carlson Originals ta teden predvajani iz Budimpešte. Ameriški novinar je izkoristil priložnost in se srečal s predsednikom vlade Viktorjem Orbánom … srečanje, ki je sprožilo gnev liberalcev na drugi strani Atlantika, od katerih je eden celo izjavil, da je “Orbánova Madžarska edina sila osi, ki se je borila z nacisti, trenutno pa vlada kot neofašistična država, ki temelji na nacionalizmu krvi in zemlje…”.
Indijsko farmacevtsko podjetje Bharat Biotech, ki proizvaja cepivo proti klovisom Covaxin, je v četrtek, 5. avgusta, na svojem računu na Twitterju objavilo, da je cepivo od madžarskega Nacionalnega inštituta za farmacijo (Országos Gyógyszerészeti Intézet) prejelo potrdilo o “dobri praksi”. Madžarski zdravstveni organi se o tem vprašanju niso izrekli, kar nakazuje, da zdravilo Covaxin na Madžarskem verjetno ne bo pridobilo dovoljenja za promet.
Jozsef Szájer, nekdanji predsednik Fideszeve delegacije v Evropskem parlamentu, ki je 29. novembra 2020 odstopil s položaja, ker se je v nasprotju z omejitvami Covida udeležil zabave v Bruslju, je v petek, 6. avgusta, napovedal svoj odstop: “Moj odvetnik v Belgiji me je danes obvestil, da […] moj primer z dne 27. novembra 2020 v zvezi s kršitvijo prepovedi zbiranja in posedovanjem drog so organi opravili preiskavo in jo zaključili brez pravnih posledic, formalni postopki niso bili sproženi in zahteva za odvzem imunitete ni bila vložena. Zaradi kršitve [Covidovih] omejitev sem bil kaznovan z 250 evri.
Ker Bruselj trenutno blokira sredstva EU za madžarski načrt za oživitev gospodarstva, se je madžarska vlada v četrtek, 5. avgusta, odločila, da bo zadevne projekte predfinancirala, tako da se bodo še vedno lahko nemudoma začeli izvajati.
Poljska
Predsednik vlade Severnega Porenja-Vestfalije in verjetno bodoči kancler Armin Laschet se je 31. julija udeležil praznovanja 77. obletnice varšavske vstaje.
Klubi Gazeta Polska so 31. julija v Varšavi pred poljskim ustavnim sodiščem organizirali demonstracije v podporo tej poljski instituciji, ki nasprotuje Sodišču Evropske unije (SES).
Slovenski premier Janez Janša je v četrtek, 5. avgusta, v zvezi s temi napetostmi med Poljsko in Evropsko unijo posredno opozoril PAP, da EU nima pravice vsiljevati svojih stališč državi članici.
Kristini Timanovski, športnici, ki je tekmovala na olimpijskih igrah v Tokiu in so jo beloruske oblasti po sporu s trenerji nameravale poslati nazaj v Minsk, na letališču v Tokiu pa je za pomoč zaprosila japonsko policijo, je bil na podlagi humanitarnega vizuma odobren azil na Poljskem, kamor je po krajšem postanku prispela 4. avgusta na Dunaj. Njen mož, ki je po tem, ko je izvedel za ženine težave, v naglici zapustil Belorusijo in Ukrajino, je prav tako odšel na Poljsko in tam dobil azil. Namestnik poljskega zunanjega ministra Marcin Przydacz je ob tem novem primeru, v katerega je vpletena Belorusija, sosednja država Poljske, dejal: “Kristina Timanovska je varno pristala v Varšavi. Zahvaljuje se diplomatskim in konzularnim službam, ki so sodelovale pri načrtovanju in izvedbi njenega potovanja. Poljska ponovno izraža solidarnost in podporo.
V soboto, 31. julija, je predsednik vlade Severnega Porenja-Vestfalije in verjetno bodoči nemški kancler Armin Laschet obiskal Varšavo, da bi se spomnil civilnih žrtev varšavske vstaje. Med obiskom se je Laschet srečal tudi s predsednikom Andrzejem Dudo in predsednikom vlade Mateuszom Morawieckim ter dal intervju dnevniku Rzeczpospolita, v katerem je izključil, da bi Nemčija ponovno odprla vprašanje reparacij: “Nemčija se zaveda svoje zgodovinske odgovornosti, [vendar] je bilo vprašanje reparacij dokončno rešeno z medsebojnim sporazumom. Nenehno politično instrumentaliziranje teh vprašanj ni koristno. Poleg tega menim, da ni dovolj, da se osredotočimo na obnovo saškega gradu …”, medtem ko se je postavil na stran evropskih institucij v njihovem boju proti poljski suverenosti: “Velik dosežek Evropske unije je pravna skupnost, v kateri se države članice zavezujejo, da bodo spoštovale skupno evropsko pravo. Spoštovanje skupnega evropskega prava je temelj enotne celine […] Zato menim, da je primerno, da Evropa sprejme vse pravne ukrepe, predvidene v pogodbah, da bi zagotovila spoštovanje evropskega prava povsod.
Med partnericami poljske vladajoče koalicije ponovno gori bakla. Tiskovni predstavnik vlade Piotr Müller je v sredo, 4. avgusta, sporočil, da se je predsednik vlade Mateusz Morawiecki odločil razrešiti državno podsekretarko na ministrstvu za regionalni razvoj in turizem Anno Kornecko (Porozumienie), ker je “tempo dela pri ključnih projektih poljske reorganizacije vsekakor nezadovoljiv […] Izvajanje teh dveh zakonov res zamuja, zato takšnih ukrepov ne moremo sprejeti”. Kornecka pa poudarja: “Najpomembneje je, da v najtežjem gospodarskem obdobju naše države ne zvišujemo davkov. Zato protestiramo in sporočamo, da takšnih rešitev v tej obliki ne bomo podprli.” Omenili so celo možnost, da Porozumienie zapusti koalicijo Združena desnica: “Če bodo razmere to zahtevale in bomo morali ustaviti ta projekt prav zato, ker protestiramo proti dvigu davkov, bo to verjetno pomenilo konec našega sodelovanja v Združeni desnici.”
24-letnemu Poljaku Bartoszu Horobowskemu sodijo, ker je v cerkev vstopil s kapo. To se je zgodilo 25. decembra 2016 v romarskem mestu Maria Śnieżna na jugu države. Župljani, ki so se čutili užaljene zaradi bogokletja, so dejansko vložili pritožbo zaradi “žalitve verskih čustev”, kar se kaznuje z dvema letoma zapora. To je povzročilo prepir z duhovnikom, med katerim se je prevrnil pladenj s hostijami in hostije so bile poteptane. “Oseba, ki je udarila duhovnika, je vedela, da drži pladenj [s hostijami] in da ga bo spustila. To je prizadelo moja verska čustva,” je dejal eden od prisotnih župljanov.
Poljski veleposlanik v Izraelu Marek Magierowski se je ostro odzval na uporabo izraza “poljski geto”, ki ga je Deutsche Welle uporabil za označevanje getov, ki so jih Nemci med drugo svetovno vojno ustanovili v okupirani Poljski: “Poljski geto? Tega tvita ne bi smeli le izbrisati, ampak bi se morali tudi opravičiti. Gre preprosto za zanikanje holokavsta,” je zapisal na Twitterju.
Po sodbi Sodišča Evropske unije z dne 15. julija, ki navaja, da “zaradi splošnega konteksta reform, ki so bile nedavno izvedene v poljskem sodstvu in so del ustanovitve disciplinskega senata vrhovnega sodišča, ter zaradi vseh okoliščin, povezanih z ustanovitvijo tega novega senata, ta senat ne zagotavlja v celoti neodvisnosti in nepristranskosti, zlasti pa ni zaščiten pred neposrednim ali posrednim vplivom poljskih zakonodajnih in izvršilnih organov,” je v četrtek odločila prva predsednica vrhovnega sodišča Małgorzata Manowska. avgusta, da začasno prekine delovanje omenjenega disciplinskega senata vrhovnega sodišča.
Vodja gibanja Konfederacja (Liberalno-konservativno gibanje) Krzysztof Bosak je v četrtek, 5. avgusta, izrazil zaskrbljenost zaradi zvišanja davkov, ki bodo z uvedbo novega poljskega reda, za katerega si prizadeva stranka PiS, naloženi malim podjetjem, in obsodil dramatično povečanje upravnega bremena za zadevna podjetja.
Poljski obrambni minister Mariusz Błaszczak je 28. julija v Gdynji napovedal, da bo poljska mornarica kupila tri nove večnamenske fregate Miecznik, kar je naložba v višini 10 milijard zlotov (2,2 milijarde evrov). “Ta pogodba […] bo okrepila zmogljivosti mornarice in sodelovanje s poljsko industrijo. Vse to počnemo za varnost naše države,” je zapisal na Twitterju.
Spletni portal Remix je v četrtek, 5. avgusta, poročal, da sta se poljski in francoski predsednik, Andrzej Duda in Emmanuel Macron, pred nekaj dnevi sestala ob robu olimpijskih iger v Tokiu in razpravljala o “nemško-ameriškem sporazumu o Severnem toku 2”. Po drugi strani “po informacijah časnika Dziennik Gazeta Prawna so pogovori potekali o reorganizaciji poljsko-francoskih odnosov”.
Poljski minister za pravosodje Zbigniew Ziobro je v intervjuju, objavljenem v dnevniku Rzeczpospolita v četrtek, 5. avgusta, dejal, da “institucije EU uporabljajo dvojna merila”, kar je označil za “kolonialno miselnost”, in uporabil izraz “evroracizem”, ki ga je skoval evropski poslanec Jacek Saryusz-Wolski. Zbigniew Ziobro meni, da “Poljska ne bi smela spoštovati nezakonitih sodb na nobenem področju, [ker] bo njihovo sprejetje v primeru sodišč spodbuda za delovanje na področju pomembnih gospodarskih interesov, pa tudi na področju ideoloških vprašanj, kot je uvedba propagande LGBT v šole […] koncesije EU vodijo k stopnjevanju zahtev do Poljske […] obstajajo že znaki, da je ta mehanizem lahko vir izsiljevanja proti nam […]. Če danes sprejmemo nezakonite diktate Sodišča EU v primerih, v katere Sodišče nima pravice posegati, bo jutri sprejelo sodbo, s katero bo na primer Poljsko prisililo, da uvede istospolne poroke in posvojitve otrok s strani takih parov […] Agresiji EU se je treba odločno upreti […] Težnje Bruslja in največjih evropskih držav so ustvariti skupno zvezno državo in zabrisati kulturne razlike. Zato se uvajajo “begunci” in spodbuja ideologija LGBT. To preprečujeta dve državi: Poljska in Madžarska.” V odgovoru na posebno novinarsko vprašanje je dodal, da bi morala Poljska ostati članica Evropske unije, “vendar ne za vsako ceno”.
Poznanski nadškof in predsednik Poljske škofovske konference Stanisław Gądecki je v četrtek, 5. avgusta, kritiziral odnos vlade do Cerkve med trenutnim izbruhom koronavirusa: “Država je enostransko prekinila vsa srečanja, tako da so bile maše in bogoslužja vernikom večinoma nedostopne. V dvatisočletni zgodovini Cerkve se kaj takega še ni zgodilo. Prav tako se to ni zgodilo med vojnami, bombardiranjem ali kugo, ki je pogosto prizadela prebivalstvo naše države. Tako so bili sprejeti ukrepi, ki so bili do tedaj po kanonskem pravu dovoljeni le cerkveni oblasti in le iz resnih razlogov.”
V Katovicah (Kattowitz) je v soboto več tisoč ljudi z “Velikim pohodom svobode” protestiralo proti ukrepom poljske vlade proti svobodi.
Slovaška
1. avgusta se je začela loterija o cepljenju, spodbuda za cepljenje, ki jo je slovaški državni svet (parlament) odobril v začetku julija. Prvo žrebanje za glavno nagrado – 100.000 EUR – bo potekalo 15. avgusta. Nato bodo žrebanja potekala vsak teden do konca oktobra. Na natečaju lahko sodelujejo osebe s stalnim prebivališčem na Slovaškem, ki so bile v celoti cepljene proti klovisom (trenutno sta običajni dve cepljenji). Loterija je pobuda ministra za finance in nekdanjega predsednika vlade Igorja Matoviča.
Češka republika
Češki zunanji minister Jakub Kulhánek je 4. avgusta v zvezi z razmerami v Litvi, ki se sooča z migracijsko krizo, ki so jo sprožile beloruske oblasti, dejal, da bo Češka sprejela “80 preganjanih beloruskih študentov”, in se zavzel za “razširitev sankcij” proti režimu Aleksandra Lukašenka, “ki bi morale čim bolj prizadeti režim in ne navadnih Belorusov”.
Glede na raziskavo, ki jo je med 29. majem in 13. junijem izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja (Centrum pro výzkum veřejného mínění) in je bila objavljena v ponedeljek 2. avgusta, 58 % Čehov pravi, da večinoma shajajo s svojimi dohodki, 40 % pa, da imajo težave. To so najboljši rezultati raziskave, ki se vsako leto izvaja že dvajset let.
Na Češkem ponovno primanjkuje kvalificiranih delavcev, kar je trenutno glavna ovira za razvoj številnih podjetij v tej državi, kjer je stopnja brezposelnosti (3,2 %) zelo nizka – v Evropski uniji je nižja le še na Poljskem. Pred Covidom je Češka uvozila več sto tisoč ukrajinskih delavcev, da bi nadomestila to pomanjkanje delovne sile, vendar so omejitve Covida močno vplivale na ta vir.
Češki predsednik Miloš Zeman je 3. avgusta sprejel zakon o odškodnini romskim ženskam, ki so bile žrtve prisilne sterilizacije, ki je bila uvedena v času češkoslovaškega komunističnega režima in se je nadaljevala do leta 2012.
Litva
Litva, ki se že nekaj časa sooča z migrantskim valom brez primere, se je v sredo, 4. avgusta, odločila, da svoje mejne stražarje pooblasti za prisilno vračanje migrantov v Belorusijo. “Litovski mejni policisti morajo vsem migrantom z vsemi zakonitimi sredstvi preprečiti prečkanje meje […] Ljudi, ki namerno nezakonito prečkajo mejo na krajih, kjer je to prepovedano, je treba obravnavati kot kriminalce, odločene kršiti zakon,” je dejala litovska notranja ministrica Agné Bilotaité. Litovski organi, ki so od začetka leta prijeli več kot 4 000 migrantov (večinoma iz Iraka), pričakujejo, da se bodo razmere še poslabšale zaradi povečanja števila komercialnih letov med Bagdadom in Minskom. Belorusko zunanje ministrstvo je v torek, 3. avgusta, zanikalo, da bi bile oblasti v Minsku kakor koli odgovorne za sedanjo migracijsko krizo.
