-2.2 C
Ljubljana
sobota, 29 januarja, 2022

Srednja Evropa: najpomembnejše novice od 11. do 17. oktobra

Piše: C. R.

V4

V ponedeljek, 11. oktobra, se je na Sodišču Evropske unije (SEU) v Luksemburgu začela obravnava tožbe Madžarske in Poljske zoper t. i. mehanizem pogojenosti, ki naj bi zaščitil proračun EU v primeru kršitev načel pravne države v državah članicah. Madžarska ministrica za pravosodje Judit Varga je v intervjuju, ki ga je objavil madžarski dnevnik Magyar Nemzet, izrazila upanje, da bo “v Luksemburgu potekala resnično strokovna in vsebinska pravna razprava”: “Navsezadnje vidimo, da proimigracijski večini v Evropskem parlamentu pri kaznovanju držav članic ni nič svetega […] Zanje je pomembno le to, da prekinejo sredstva EU in se tako vmešajo v parlamentarne volitve [na Madžarskem] prihodnje leto; teh politično motiviranih predstavitvenih procesov smo se že navadili, vendar si nismo mislili, da bodo evropske institucije tako agresivno pritiskale druga na drugo. Ne vidijo, da s tem podirajo drevo, na katerem sedijo, in spodkopavajo zaupanje v evropsko sodelovanje. Po dveh dneh obravnav je Sodišče sporočilo, da bo generalni pravobranilec mnenje podal 2. decembra. Sodišče naj bi odločitev sprejelo v začetku leta 2022.

Osem srednjeevropskih držav – Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Češka – ter Finska so pravkar podpisale skupno izjavo v podporo jedrski energiji v okviru boja proti podnebnim spremembam in se na tem področju pridružile Franciji. “Imamo enake interese kot Francija. Naši državi sta zavezani jedrski energiji, zato smo se dogovorili o skupnem ukrepanju. Želimo, da Bruselj prizna jedrsko energijo in plin kot trajnostni dejavnosti,” je dejal češki minister za industrijo in trgovino Karel Havlíček.

Večina v Evropskem parlamentu meni, da je Evropska komisija preveč popustljiva do teh dveh nepokornih srednjeevropskih držav v okviru sporov EU z Madžarsko in Poljsko. Tako je v petek, 15. oktobra … odbor Evropskega parlamenta za pravne zadeve sklenil Evropsko komisijo tožiti pred Sodiščem Evropske unije (SEU) zaradi njene počasnosti pri uporabi mehanizma pogojevanja, kot je na Twitterju sporočil nemški poslanec iz vrst Zelenih Sergej Lagodinski: “Odločili smo se vložiti tožbo proti Komisiji EU zaradi neukrepanja. Ne moremo več gledati, kako se v državah članicah EU rušijo temeljne pravice, demokracija in pravna država. Mehanizem pogojenosti je treba uporabiti takoj!”

Načelniki generalštabov štirih držav Višegrajske skupine so se 13. in 14. oktobra sestali v Balatonakarattyi na Madžarskem, da bi razpravljali o vprašanjih, povezanih z novimi varnostnimi izzivi v Evropi.

 

Madžarska

Predčasne volitve Združene opozicije so se končale z izvolitvijo Péterja Márkija-Zaya za kandidata Združene opozicije.

Ministrstvo za zdravje se je odločilo, da ne bo ponovno uvedlo splošnega nošenja mask, potem ko je župan Budimpešte Gergely Karácsony (premier, napredni evrofilski Zeleni) izrecno pozval k ponovni uvedbi mask po vsej državi. Ministrstvo je menilo, da bi morala obrambna strategija proti koronavirusu zdaj temeljiti izključno na cepljenju, saj je proti kovidu cepljenih približno 60 % prebivalstva. Vendar je ministrstvo določilo, da bodo maske še naprej obvezne v zdravstvenih centrih in da jih lahko ljudje po želji nosijo povsod. Na Madžarskem od 2. julija nošenje maske ni obvezno.

Kot je 12. oktobra poročala ukrajinska spletna stran Sogodni, je Evropski parlament preučil vprašanje plinskega sporazuma med Madžarsko in Gazpromom ter ugotovil, da pogodba o dobavi plina iz Rusije na Madžarsko – brez preusmeritve prek Ukrajine – ne krši evropske zakonodaje. “Kolikor vem, sporazum med Madžarsko in Gazpromom ni nič nezakonitega, nič takega, kar bi kršilo evropsko zakonodajo,” je dejal Josep Borrel, podpredsednik Evropske komisije in visoki predstavnik Evropske unije za zunanje zadeve.

Nekdanji vojak tako imenovane Islamske države s sirskim državljanstvom Hasan F. je bil v torek, 12. oktobra, v Budimpešti obsojen na dosmrtno zaporno kazen brez možnosti odloga. Ta oseba je bila maja 2015 vpletena v dva umora v Siriji, vključno z javnim obglavljenjem imama. Leta 2018 so ga aretirali na letališču v Budimpešti zaradi posedovanja ponarejenih dokumentov.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in njegov slovaški kolega Eduard Heger sta 11. oktobra praznovala 20. obletnico odprtja mostu Marie-Valérie med Esztergomom in sosednjim slovaškim mestom Šturovo (Parkány).

Madžarska se je po večmesečnem oklevanju končno pridružila globalistični pobudi za minimalno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb.

 

Poljska

Vodja poljskih nacionalistov Krzysztof Bosak (Konfederacja) je v ponedeljek, 11. oktobra, v oddaji Mówiąc Wprost dejal, da Poljska ne potrebuje tako imenovanega spodbujevalnega sklada NextGenerationEU in bi morala iz njega izstopiti, ker Evropska komisija ta sredstva zadržuje, da bi Poljsko politično in ideološko izsiljevala: “Brez teh sredstev bi lahko shajali […] Naše stališče je bilo, da v ta sredstva sploh ne smemo vstopiti. Če pa je vlada Mateusza

Morawieckega s tem nadaljevala in razglasila uspeh, mora zdaj piti pivo, ki ga je skuhala. Mislim, da bomo denar na koncu dobili, vendar bo vlada prisiljena v različne politične koncesije,” je dejal in dodal, da je “trenutna kriza na poljsko-beloruski meji med drugim posledica prisotnosti Poljske v EU. Velika večina migrantov ne želi ostati na Poljskem. […] Ker v EU ni notranjih meja, je migracijska kriza zelo enostavna. Ljudje, ki bi skušali na silo prečkati našo vzhodno mejo, bi se morali pozneje soočiti z nemškimi organi za priseljevanje. Nasprotujejo nam, ker varujemo zunanjo mejo EU.”

Podpredsednica Evropskega parlamenta, nemška socialdemokratka Katarina Barley, ki je že pred časom zaslovela z izjavo, da je treba Madžarsko in Poljsko finančno “stradati”, da bi ju politično uskladili, vztraja pri svoji izjavi iz nedelje, 10. oktobra, da bi bilo treba sredstva EU za Poljsko zamrzniti po odločitvi poljskega ustavnega sodišča, ki dvomi o pravici evropskih institucij, da svoje pristojnosti razširijo prek pogodb: “Evropska komisija mora v tem primeru začeti postopek proti goljufijam. Ne morem si predstavljati, da bi v takšnih razmerah denar iz sklada za obnovo pritekel na Poljsko. […] Denar iz sklada za obnovo preprosto ne bo izplačan. […] Sankcije, ki jih je naložilo Sodišče, bodo odštete od drugih nepovratnih sredstev.”

V nedeljo, 10. oktobra, so v več mestih na Poljskem (med drugim v Varšavi, Krakovu in Poznanu) potekale demonstracije proti odločitvi poljskega ustavnega sodišča, ki je opozorilo, da ima evropsko pravo prednost pred poljskim le na področjih, na katerih je Poljska izrecno prenesla svojo suverenost na Evropsko unijo. Del poljske opozicije in nekateri vodilni politiki želijo v tej sodbi videti napoved “Polexita”, ki naj bi ga stranka PiS aktivno pripravljala, a ga njeni voditelji odločno zanikajo. Nekdanji liberalni premier in vodja največje opozicijske stranke Donald Tusk je ob tej priložnosti izjavil: “Poljsko moramo rešiti mi, nihče drug tega ne bo storil […] To psevdo-ustavno sodišče, skupina ljudi, ki se izdaja za sodnike, se je odločilo, da našo državo izloči iz EU v nasprotju z ustavo. Ta peščica ljudi ne okleva pri uporabi vseh laži, ki so jim na voljo […] Želimo evropsko in demokratično Poljsko. Želimo legitimno Poljsko, pošteno Poljsko. Teh pet pravil zdaj tepe vlada, ki je izgubila vest in moralo.” Na glavnih demonstracijah v Varšavi se je po navedbah opazovalcev zbralo približno 15.000 ljudi.

Geslo tradicionalnega Pohoda neodvisnosti, ki bo 11. novembra v Varšavi potekal že dvanajstič, je letos “Neodvisnost ni naprodaj”, da bi zavzeli jasno stališče v sporu med Poljsko in Evropsko unijo. “Geslo letošnjega pohoda ni le zgodovinsko, ampak tudi aktualno in v bližnji prihodnosti. – Poljsko neodvisnost so si priborile številne generacije Poljakov, ponovno je bila pridobljena leta 1918 in na to se bomo sklicevali,” je dejal Robert Bąkiewicz, eden od organizatorjev pohoda.

Število mladih moških, ki vstopajo v katoliška semenišča, se je v zadnjem letu zmanjšalo za 20 %, poroča Katoliška informacijska agencija (Katolicka Agencja Informacyjna, KAI), ki ugotavlja, da bo leta 2021 na Poljskem 356 novih kandidatov za duhovništvo, leta 2020 jih bo 441, leta 2019 498, leta 2012 pa 828. Tako štiri semenišča (Bydgoszcz, Elbląg, Łowicz in Drohiczyn) niso mogla sprejeti nobenega novega študenta, medtem ko sta najbolj priljubljeni semenišči v Rzeszowu/Reichshofu in Lodžu/Lodzu sprejeli 12 oziroma 11 študentov.

Glede na nedavno anketo inštituta Kantar, ki jo je v četrtek, 14. oktobra, objavil časopis Do Rzeczy, večina Poljakov (81 %) podpira ukrepe svoje vlade v zvezi z migracijsko krizo na poljsko-beloruski meji.

V četrtek, 14. oktobra, je poljski parlament z 274 glasovi za in 174 proti sprejel zakon o okrepitvi varovanja poljsko-beloruske meje z izgradnjo pravega zidu, ki bo učinkoviteje preprečeval prehod migrantov z Bližnjega vzhoda, ki želijo priti v EU po kanalu, ki se zdaj imenuje beloruski.

Odločitev poljskega ustavnega sodišča z dne 7. oktobra o prednosti poljskega prava na področjih, na katerih Poljska ni prenesla svoje suverenosti na Evropsko unijo, še vedno sproža nasprotujoče si odzive v evropskih odvetniških pisarnah.

 

Slovaška

Inflacija je septembra dosegla 4,6 % v primerjavi s septembrom 2020.

Predsednik Državnega zbora Boris Kollár se je v sredo v Varšavi sestal s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo ter maršalom senata Tomaszom Grodzkim in maršalko Sejma Elżbieto Witek. Pogovori so bili osredotočeni na medpolsko sodelovanje med Slovaško in Poljsko, Covid, EU in upravljanje meja.

Avgusta so se povprečne nominalne plače na letni ravni povečale v vseh gospodarskih sektorjih: v stanovanjskem sektorju za 10 %, v prodaji za 14 %, v prodaji in popravilu motornih vozil za 12,4 % in v gostinstvu za 11,6 %.

 

Češka republika

Po preiskavi tekme med Rangersom (Glasgow) in Spartakom Praga, na kateri so češki šolarji bučali na finskega igralca s poreklom iz Sierre Leone Glena Kamara (Rangers), se je preiskava UEFA končala z izključitvijo v korist Čehov: “Preiskava je pokazala, da med tekmo ni bilo dovolj dokazov o rasističnem ali diskriminatornem vedenju, ki bi upravičili uvedbo disciplinskega postopka proti AC Sparta Praha.”

 

Avstrija

Preiskava korupcije proti vladajoči Avstrijski ljudski stranki (ÖVP) je še vedno aktualna. Po preiskavah 6. oktobra in kasnejšem odstopu kanclerja Kurza je bila v torek, 12. oktobra, aretirana vodja inštituta za raziskovanje javnega mnenja Research Affairs Sabine Beinschab. Domnevno je poskušala izbrisati trdi disk svojega računalnika tik pred prihodom preiskovalcev, da bi preiskali njene prostore, kar kaže na to, da je bila morda opozorjena na bližajoče se dejanje. Beinschabova je bila izpuščena 14. oktobra.

Zadnje novice

Sorodne vsebine