Piše: Judi Tamara (Bruselj)
Obnova po naravnih nesrečah, Zahodni Balkan, konferenca o prihodnosti Evrope – slovensko predsedstvo EU, ki se bo začelo 1. julija, bo imelo v naslednjih šestih mesecih veliko dela. Prizadevanja Slovenije bo nekoliko zasenčilo dejstvo, da je evropska levica, ki nenehno kritizira pravno državo, zdaj zaskrbljena tudi zaradi institucije predsedovanja EU.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da se predsedovanje Slovenije EU 1. julija začenja s še večjo pozornostjo kot običajno. Ljubljana je članica Evropske unije že 17 let in ob 30. obletnici slovenske državnosti že drugič predseduje Svetu Evropske unije. Tako kot v primeru prejšnjih dveh predsedstev EU, nemškega in portugalskega, bo tudi Slovenija v naslednjih šestih mesecih v veliki meri osredotočena na epidemijo korone. Med prednostnimi nalogami pod njihovim vodstvom bodo okrevanje gospodarstva po virusu, izvajanje 750 milijard evrov vrednega reševalnega sklada EU, sprejetje nacionalnih načrtov za oživitev gospodarstva in izplačilo predfinanciranja. Kot je napovedalo predsedstvo, bo v ospredju tudi vrsta konferenc o prihodnosti Evrope: V posvetovanju na ravni EU morajo biti slišani vsi glasovi. – “Nacionalne kulture niso ovira za evropsko kulturo. Evropejci smo prav zato, ker smo Slovenci,” je v sporočilu, objavljenem na uradni spletni strani predsedstva, zapisal predsednik vlade Janez Janša, ki je kot tretjo prednostno nalogo omenil tudi bolj sporna vprašanja evropskega načina življenja, pravne države in enakosti. Predvideti je mogoče da bodo imeli Slovenci v Bruslju težko delo, saj so poleg Poljske in Madžarske običajno med najbolj kritiziranimi državami na področju pravne države.
Toda program predsedstva ni brezkompromisen, če rečemo drugače: EU mora vse države članice in državljane obravnavati enako, pravi vodja desničarske vlade. “Želimo Unijo, ki temelji na človekovem dostojanstvu in spoštovanju človekovih pravic, kar vključuje tudi svobodo izražanja, čeprav je ta vse bolj ogrožena,” pravi Janša.
Dobri odnosi med Viktorjem Orbánom in Janezom Janšo so stalna tema evropskega tiska. Negativni članki o njej so se v bruseljskem tisku pojavljali že dolgo pred nastopom slovenskega predsedovanja, praktično od začetka leta.
Avtor levo usmerjenega italijanskega dnevnika Corriere della Sera je bil v sredo še vedno “zaskrbljen”, da bo s slovenskim premierjem predsedovanje Svetu EU prevzel nekdo, ki je prejšnji teden na precej burnem vrhu EU podprl madžarski zakon proti pedofiliji.
Včeraj je bilo objavljeno tudi odprto pismo, v katerem so štirje (!) evropski poslanci pozvali k zaostritvi mehanizma pravne države proti Sloveniji ravno v času, ko bo prevzela predsedovanje EU. V pismu Evropski komisiji, ki ga je opazil tudi bruseljski kritik madžarske vlade Daniel Freund, trdijo, da premier Janša ne spoštuje tiska in sodstva ter da doslej ni imenoval niti enega člana Evropskega javnega tožilstva.
Vendar je treba opozoriti tudi na to, da je slovenska vlada pravočasno predvidela kritike: Takoj na začetku vojne lažnih novic je bilo v Bruselj poslano pismo, v katerem so bili evrokrati, ki so kritizirali Slovenijo, povabljeni na misijo za ugotavljanje dejstev. Misija je bila odpovedana zaradi pomanjkanja zanimanja….
Vir: Magyar Nemzet
