Piše: C.R.
Dva visoka uradnika Evropske unije pozivata k oblikovanju evropskih sil za hitro posredovanje, ki bi jih bilo mogoče napotiti kamor koli, krizo v Afganistanu pa izpostavljata kot priložnost za prekinitev desetletja trajajoče paralize. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell in predsednik Vojaškega odbora EU general Claudio Graziano sta na neformalnem srečanju obrambnih ministrov EU na Brdu pri Kranju (nemško Egg bei Krainburg) v Sloveniji povedala, da bi morala EU začeti graditi 5000-članske sile za hitro posredovanje, ki bi se odzvale na spore zunaj njenih meja. S tem bi se zmanjšala tudi “odvisnost” od Združenih držav.
»Kaotični umik mednarodnih sil iz Afganistana bo verjetno spodbudil razvoj skupne obrambe Evropske unije (EU), ki bi morala vključevati stalne sile za hitro posredovanje,« je po prihodu na Brdo pri Kranju novinarjem povedal Josep Borrell. O tem bodo na neformalnem srečanju v Sloveniji razpravljali tudi obrambni in zunanji ministri EU. »Včasih se zgodijo dogodki, ki delujejo kot katalizator zgodovinskih procesov in vodijo do preboja. Menim, da je Afganistan eden od njih,« je Borrell še dejal pred začetkom zasedanja.
Borrell je dejal, da bi bilo treba bojne skupine EU, ki so bile ustanovljene leta 2007, vendar niso bile nikoli razmeščene, nadomestiti s silami v sestavi 5 000 vojakov. “Poiskati moramo rešitev, ki bo bolj sposobna za boj,” je poudaril. “Bolj kot kdaj koli prej je jasno, da potrebujemo večjo in močnejšo evropsko obrambo,” je dejal. Dejal je, da upa, da bo pobuda že oktobra ali novembra prešla v fazo načrtovanja.
»Razmere v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu in v Sahelu kažejo, da je zdaj čas za ukrepanje in da moramo začeti graditi evropske vojaške sile, ki bodo sposobne hitrega odzivanja in bodo pokazale, da je EU odločena delovati kot globalni strateški partner,« je dejal general Claudio Graziano.
V ponedeljek se je končala 20-letna vojna v Afganistanu, najdaljša vojna v zgodovini ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden je sredi aprila napovedal, da se bodo ameriški vojaki iz Afganistana umaknili do 20. obletnice terorističnega napada v New Yorku, vendar je pozneje ta datum spremenil na 31. avgust. Talibani so maja začeli obsežno ofenzivo proti afganistanskim vladnim silam, pri čemer so izkoristili umik mednarodnih enot iz države. Radikalci so prevzemali nadzor nad vedno več ozemlja, izrinili vladne enote, ki so se le malo upirale, in 15. avgusta končno brez boja vstopili v Kabul. Kritiki pravijo, da je bil umik Washingtona iz Afganistana neučinkovit, s čimer se v javnomnenjskih raziskavah strinja velika večina Američanov.
Vir: Magyar Nemzet
