Britanski premier Boris Johnson je potrdil, da je dosežen dogovor o brexitu. “Imamo sijajen nov dogovor, ki nam vrača nadzor,” je sporočil prek Twitterja. Pozval je britanski parlament, naj dogovor na zasedanju v soboto podpre, da bi se tako lahko posvetili drugim prednostnim nalogam. A podpore med poslanci Johnson še nima zagotovljene.
Severnoirska stranka DUP, ki bi bila lahko jeziček na tehtnici pri glasovanju o dogovoru, je namreč sporočila, da vztraja pri svojem predhodnem stališču glede dogovora.
Kot je zjutraj sporočila stranka, ni zadovoljna z nekaterimi deli trenutnega predloga glede dogovora o brexitu. Ne morejo podpreti predlogov glede carin in možnosti izrekanja Severne Irske glede dogovorjene ureditve, nejasnosti pa da ostajajo tudi pri vprašanju davka na dodano vrednost.
Britanski parlament bo o dogovoru odločal na izrednem zasedanju v soboto. Od leta 1939 je parlament le štirikrat zasedal na soboto, nazadnje 3. aprila 1982 zaradi argentinske invazije na Falklandske otoke.
Johnson je poslance pozval k podpori dogovoru, češ da se bodo lahko tako posvetili drugim pomembnim nalogam, kot so življenjski stroški, nacionalni zdravstveni sistem, kriminal in okolje.
Izid glasovanja je težko napovedati, saj so poslanci globoko razdeljeni glede vprašanja brexita. Kot piše BBC, se vlada gotovo zaveda, da podpora dogovoru ni zagotovljena – niti v vrstah konservativcev -, zaradi česar je pričakovati zelo intenzivno uveljavljanje strankarske discipline.
DUP je sicer vladi po volitvah leta 2017 zagotavljala tesno večino, a jo je ta septembra izgubila zaradi prestopa enega od konservativnih poslancev in izključitve uporniških poslancev iz vrst konservativcev.
Vladajoči konservativci imajo v 650-članskem parlamentu trenutno 288 poslancev, DUP pa zgolj 10, a bi bila lahko podpora stranke ključna za potrditev dogovora, saj njeni usmeritvi pogosto sledijo tudi številni člani konservativne stranke.
Vodja laburistov Jeremy Corbyn je poslance že pozval, naj dogovor zavrnejo, češ da je še slabši od dogovora, ki ga je izpogajala Johnsonova predhodnica Theresa May, in da ne bo združil države.
Predlogi bi po njegovem mnenju med drugim lahko ogrozili varnost hrane, znižali okoljske standarde in zmanjšali delavske pravice. “Brexit bi najbolje uredili, če bi dali ljudem zadnjo besedo na javnem glasovanju,” je sporočil Corbyn.
Voditeljica liberalnih demokratov Jo Swinson je medtem sporočila, da si bo njena stranka še naprej prizadevala za drugi referendum o izstopu iz unije. “Boja za ustavitev brexita še zdaleč ni konec,” je dejala. Johnsonov dogovor je označila za “slabega za našo gospodarstvo, javne storitve in okolje”.
Johnson je sicer tik pred objavo sporočila o dogovoru zapustil Downing Street. Kmalu ga pričakujejo v Bruslju na srečanju voditeljev držav članic EU v Bruslju, ki bodo odločali o podpori dogovoru.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je dogovor opisal kot poštenega in uravnoteženega, jim je priporočil, naj ga podprejo.
V primeru podpore voditeljev držav članic dogovor poleg potrditve v britanskem parlamentu potrebuje še podporo Evropskega parlamenta.
Velika Britanija naj bi Evropsko unijo zapustila 31. oktobra.
Barnier: Urejen brexit mogoče izvesti do konca meseca
Bruselj, 17. oktobra – Urejen brexit je mogoče izvesti do konca meseca, kot je predvideno, je ocenil glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier ob predstavitvi dogovora o spremenjenem ločitvenem sporazumu in politični izjavi o prihodnjih odnosih, ki so ga danes dosegli pogajalci EU in Združenega kraljestva.
“Potrpežljivost je krepost. Brexit je šola potrpežljivosti,” je uvodoma dejal Barnier, ki je dogovor ocenil kot “pravičen in uravnotežen” ter “najboljši možni”.
Izpostavil je pomembno spremembo v odnosu do dogovora, o katerem so se dogovorili z bivšo britansko premierko Thereso May, in sicer da so pristali na odpravo spornega irskega varovala in ga zamenjali z novim pristopom.
Pravno besedilo dogovora je že javno objavljeno. Barnier je izpostavil štiri ključne elemente: Severna Irska ostane usklajena z omejenim naborom evropskih pravil glede blaga, Severna Irska ostane v carinskem območju Združenega kraljestva, ustrezno je rešeno vprašanje davka na dodano vrednost in dogovorjeno je vprašanje vloge severnoirskih oblasti.
Združeno kraljestvo bo lahko uveljavljalo britanske carine za proizvode za tretje države, če ne bo obstajalo tveganje, da vstopijo na enotni trg. Če bo to tveganje obstajalo, bo treba uporabiti carine EU, je pojasnil Barnier.
Glavni pogajalec ocenjuje, da je urejen brexit mogoče izvesti do konca meseca, kot je predvideno. Tudi na vprašanje, ali verjame, da bo po vsem burnem dogajanju na Otoku v minulih letih britanski parlament potrdil ta dogovor, je kljub dosedanjih slabim izkušnjam odgovoril pritrdilno.
Z dogovorom je pogajalcem uspelo zavarovati integriteto notranjega trga in velikonočni sporazum, kar je bilo za unijo ključno, je izpostavil Barnier.
Dogovor pogajalcev EU in Združenega kraljestva je prvi naznanil predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. “Kjer je volja, je dogovor. Imamo ga!” je tvitnil. Opisal ga je kot pošten in uravnotežen dogovor za EU in Združeno kraljestvo ter voditeljem članic unije priporočil, da ga podprejo.
Barnier bo pozneje popoldan o stanju poročal tudi voditeljem članic unije, ki naj bi najprej razpravljali o brexitu, nato pa o odnosih s Turčijo in širitvenih vprašanjih.
Brexit od referenduma do novega dogovora (kronologija)
pripravili Maja Cerkovnik in Sergeja Kotnik Zavrl
Ljubljana, 17. oktobra – EU in Združeno kraljestvo sta danes dosegla dogovor o spremenjenem ločitvenem sporazumu in politični izjavi o prihodnjih odnosih. Ključno bo, ali bo dogovor potrdil britanski parlament. Sledi kronologija dogajanja v uniji in na Otoku od referenduma o članstvu Velike Britanije v EU.
Leto 2016
- 23. junij – Britanci so na referendumu drugič odločali o članstvu v povezavi in se tesno, z 51,9 odstotka glasov, odločili za izstop iz EU.
- 13. julij – Britanski premier David Cameron, ki je zagovarjal obstanek Velike Britanije v EU, je zaradi referendumskega izida odstopil. Nova britanska premierka je postala Theresa May.
- 14. september – Evropska komisija je oblikovala delovno skupino za pripravo in vodenje pogajanj z Veliko Britanijo o njenem izstopu iz EU. Vodja skupine in glavni pogajalec Michel Barnier je položaj prevzel 1. oktobra.
- 16. december – Voditelji 27 članic EU so sprejeli tehnično izjavo v sedmih točkah, v kateri so Evropsko komisijo določili za glavno pogajalko na strani EU in zapisali, da bo v procesu sodeloval tudi Evropski parlament.
Leto 2017
- 17. januar – Britanska premierka Theresa May je napovedala “čisti brexit”, torej popolno ločitev Otoka od struktur EU in tudi izstop iz enotnega evropskega trga.
- 24. januar – Britansko vrhovno sodišče je odločilo, da mora začetek izstopa Velike Britanije iz EU odobriti britanski parlament.
- 29. marec – Britanska vlada je v skladu s 50. členom lizbonske pogodbe objavila namero o izstopu Velike Britanije iz EU in s tem uradno sprožila dveletni postopek za izstop iz povezave, ki naj bi se zgodil 29. marca 2019.
- 29. april – Voditelji EU27 so soglasno sprejeli politične smernice za pogajanja o izstopu Velike Britanije iz EU.
- 8. junij – Britanski konservativci premierke Therese May so zmagali na predčasnih parlamentarnih volitvah, a izgubili absolutno večino v parlamentu.
- 19. junij – Začela so se pogajanja o brexitu, osredotočena na vprašanja pravic državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku, ki so potekala v več krogih.
- 8. december – Velika Britanija in EU sta dosegli preboj v pogajanjih o treh prednostnih ločitvenih vprašanjih – pravicah državljanov, vprašanju meje na irskem otoku in finančni poravnavi.
- 15. december – Voditelji 27 članic EU potrdijo prehod v drugo fazo pogajanj, ki vključuje pogajanja o prehodnem obdobju in o novem partnerskem sporazumu.
Leto 2018
- 17. januar – Spodnji dom britanskega parlamenta, poslanska zbornica, je s 324 glasovi proti 295 potrdil osnutek zakona o izstopu Velike Britanije iz EU.
- 28. februar – Evropska komisija je objavila osnutek sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz EU, ki vključuje tri prednostna ločitvena vprašanja in prehodno obdobje. Britanska premierka je osnutek zavrnila, češ da zaradi možnosti, da Severna Irska ostane del carinske unije, ogroža enotnost države.
- 19. marec – EU in Velika Britanija sta dosegli dogovor o prehodnem obdobju po brexitu, ki bo trajalo do konca decembra 2020, torej 21 mesecev. Britanska stran je sicer želela dveletno prehodno obdobje.
- 13. november – Velika Britanija in EU sta uskladili osnutek dogovora o britanskem izstopu iz EU. Ta je predvidel začasno rešitev, s katero bi meja med Irsko in Veliko Britanijo ostala odprta, če London in Bruselj do konca leta 2020 ne bi dosegla novega trgovinskega dogovora. Britanska vlada je osnutek podprla dan zatem.
- 22. november – Pogajalci EU in Združenega kraljestva so se dogovorili o osnutku politične izjave o prihodnjih odnosih. Ta med drugim predvideva, da bo mogoče prehodno obdobje po brexitu podaljšati za dve leti, do konca leta 2022.
- 25. november – Voditelji 27 članic EU so potrdili ločitveni sporazum z Združenim kraljestvom in politično izjavo o prihodnjih odnosih.
- 4. december – Britanski parlament je začel razpravo o dogovoru o brexitu, ki naj bi se z glasovanjem zaključila 11. decembra, a je bilo glasovanje zaradi prenizke podpore dogovoru preloženo.
- 12. december – Britanska premierka Theresa May je uspešno prestala glasovanje o nezaupnici v vrstah konservativcev, potem ko je najmanj 48 poslancev njene stranke vložilo pisma, v katerih jo pozivajo k odstopu.
Leto 2019
- 15. januar – Spodnji dom britanskega parlamenta je zavrnil dogovor o brexitu, ki ga je z EU sklenila britanska premierka Theresa May. Glavna sporna točka je bilo t. i. irsko varovalo.
- 12. marec – Spodnji dom britanskega parlamenta je drugič zavrnil dogovor o brexitu.
- 29. marec – Spodnji dom britanskega parlamenta je tretjič glasoval proti dogovoru z EU. Združeno kraljestvo tako ta dan ni zapustilo EU, kot je bilo načrtovano.
- 11. april – Voditelji 27 članic EU in britanska premierka Theresa May so se na izrednem vrhu v Bruslju dogovorili o prožni preložitvi brexita do 31. oktobra.
- 7. junij – Po hudem porazu konservativcev na evropskih volitvah je premierka Theresa May odstopila s položaja vodje stranke in britanskega premierja.
- 24. julij – Boris Johnson je postal novi šef konservativcev in tudi vlade. Napovedal je, da bo do 31. oktobra izvedel brexit, z dogovorom ali brez.
- 2. oktober – Britanski premier Boris Johnson je predstavil nove predlog za pogajanja z EU, ki so ga v Bruslju sprejeli skeptično. Vnovič so stekla pogajanja med Brusljem in Londonom.
- 17. oktober – EU in Združeno kraljestvo sta dosegla dogovor o spremenjenem ločitvenem sporazumu in politični izjavi o prihodnjih odnosih.
- 19. oktober – Britanski parlament naj bi glasoval o novem dogovoru, a premier Boris Johnson zanj nima zagotovljene večine.
