Piše: Damian Ahlin
Nahaja se nad mestom La Quiaca, na nadmorski višini 3.800 metrov, na meji, med Argentino in Bolivijo.
Dobrodošli v Santa Catalini, skrinji vrlin in tradicij. 474 let življenja, piše na transparentu ob vhodu v rudarsko mesto, ustanovljeno leta 1547. To je majhen korak od meje z Bolivijo, najsevernejše mesto v Argentini, v Jujuyu, na Puni, na nadmorski višini 3.800 metrov.
Gre se za eno najstarejših mest v Argentini, skupaj z Rinconado; bilo je območje, bogato z zlatom. Še vedno jih je nekaj. Obstaja dvoje vrst kamna: tisti, ki ga pridobivajo v rudnikih, in tisti, ki ob deževju priteče s hribov ob reki Grande de San Juan. Zaradi zlata je tja prišlo veliko Špancev, Angležev in Nemcev.
V Santa Catalini ni signala mobilnega telefona. Ura je pet popoldne in sprehod se začne z glasbo iz hiše na vogalu Hostala Don Clemente. Hiša ima odprta vrata in na pločniku so ljudje, ki prihajajo in odhajajo, z alkoholnimi pijačami v rokah in veselim vzdušjem, ki ga je težko razložiti.
To je hiša v zahvalo Pachamamiti in našim prednikom. Vedno za dobrobit lastnikov, mi na pragu pojasni moški, ki se označuje za botra slovesnosti ob odprtju hiše
Sprehod po Santa Catalini se nadaljuje skozi staro mestno jedro, kjer se nahaja cerkev Santa Catalina de Alejandría, ki je zaprta, tako kot večina okoliških hiš, ki so zgrajene iz glinenih brun. Tu je tudi trg z ograjo, civilni register in veliko tišine. Križajoče se uličice, in veliko več tišine. V novem mestu je veliko nogometno igrišče, na katerem nekaj otrok brca žogo, in pokopališče, na katerem so nekateri grobovi s papirnatim cvetjem, drugi so iz blaga, nekaj pa jih je prekritih s plastenkami vode. Nikjer ni nikogar.
V šoli je 45 otrok, včasih pa jih je bilo 200. Ob petkih veliko ljudi hodi v mesto La Quiaca, tam je tudi policist in enkrat na teden pride zdravnik. Na voljo je tudi zobozdravnik.
Esther Farfán de Morales je ena od zgodovinskih prebivalcev. Živi nasproti trga v Santa Catalina. Stara je 93 let in je zelo čila. Na splošno pa ljudje umirajo in otroci odhajajo. Tja prihajajo karavane lam. To so pastirji iz bolivijske Pune, ki se spustijo s hribov in potrebujejo šest dni, da pridejo do sejma v Santa Catalini. Živali prinašajo v zameno za moko ali fižol. Lama je južnoameriški domači kamelid, ki so ga z gensko manipulacijo pred 5000 leti ustvarila prvotna andska ljudstva z udomačitvijo gvanaka. Poleg tega, da je žival vprežna, se uporablja njeno meso, koža in celo gnoj.
VIR: lanacion.com.ar
