Piše: C. R.
Zasebna umetniška zbirka ruskega oligarha Romana Abramoviča in njegove bivše žene Darije Žukove je ocenjena na milijardo dolarjev, a, kot razkriva mednarodna študija The Oligarch Files, ostaja zunaj vpliva evropskih sankcij proti Rusiji.
Kaj je novega?
Roman Abramovič in njegova bivša Daša Žukova sta si z leti nabrala ogromno zbirko umetniških del, skupaj vrednih približno milijardo dolarjev. Toda ta zbirka ostaja kljub sankcijam, ki jih je EU sprejela proti Rusom v odziv na ukrajinski konflikt, nedotaknjena. To je razvidno iz dokumentov The Oligarch Files, ki so pricurljali v javnost, pridobil pa jih je britanski časopis The Guardian, ki jih je delil s svojimi medijskimi partnerji iz Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ).
Razkriti dokumenti, ki zajemajo obdobje do marca 2022, prihajajo od ciprskega ponudnika finančnih storitev Merit Servus, kar ni naključje: Ciper Rusom predstavlja glavno finančno središče.
Kdo je Roman Abramovič?
Ruski milijarder Roman Abramovič (56) je širši javnosti najbolj znan kot nekdanji lastnik britanskega nogometnega kluba Chelsea FC (2003–2022). Ima ne le rusko, temveč tudi izraelsko in portugalsko državljanstvo.
Abramovičevo bogastvo je ocenjeno na 8 milijard evrov. Začel je kot ulični prodajalec in nato spretno kapitaliziral privatizacijo ruske državne lastnine v devetdesetih letih. Bogastvo je med drugim gradil z energetskim velikanom Sibneft in proizvajalcem aluminija Rusal.
V Rusiji je bil Abramovič v preteklosti tudi poslanec in guverner ter je vzdrževal tesne stike z Vladimirjem Putinom. Zato sta ga EU (in Združeno kraljestvo) po začetku konflikta v Ukrajini uvrstila na seznam sankcij. “Ima privilegiran dostop do predsednika in z njim vzdržuje zelo dobre odnose,” piše v uredbi EU o sankcijah. “Ta povezava z ruskim voditeljem mu je pomagala ohraniti precejšnje bogastvo.”
Združene države Abramoviča niso kaznovale, domnevno na zahtevo ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Oligarh v zakulisju igra vlogo posrednika med Ukrajino in Rusijo. Njegova mati je bila iz Kijeva.
Kdo je Daša (Daria) Žukova?
Ruska Američanka Daria Zhukova (42) je tretja žena Abramoviča. Par se je poročil leta 2008, rodila sta se jima dva otroka, leta 2016 pa sta se razšla.
V letu njune poroke je Žukova v Moskvi ustanovila neprofitno organizacijo za umetnost in kulturo, poimenovano Garažni center za sodobno kulturo (Garage Museum of Contemporary Art). Danes je povezana z muzejem umetnosti okrožja Los Angeles in Metropolitanskim muzejem umetnosti.
Žukove same sankcije zadevajo. V intervjuju za časopis New York Post je zavzela stališče proti vojni v Ukrajini: “Kot nekdo, rojen v Rusiji, nedvoumno obsojam ta vojna dejanja in izražam solidarnost z ukrajinskim ljudstvom in milijoni Rusov, ki se počutijo enako.”
Kaj vemo o umetniški zbirki Abramoviča in Žukove?
Dokumenti, ki so pricurljali v javnost, kažejo, da sta Abramovič in Žukova zbrala impresivno umetniško zbirko z revolucionarnimi deli ruskih, evropskih in ameriških mojstrov. Zbirka med drugim vključuje slike Pabla Picassa, Clauda Moneta, Henrija Matisseja, Davida Hockneyja, Paule Rego in Francisa Bacona ter skulpture Henryja Mooreja, Antonyja Gormleyja in Alberta Giacomettija. V obdobju 2017–2018 je bila vrednost zbirke ocenjena na 962 milijonov dolarjev (900 milijonov evrov).
“To je neverjetna zbirka,” je povedal Andrew Renton, profesor cureringa na univerzi Goldsmiths v Londonu. “Z njim bi lahko napolnili muzej. To ni vulgarna zbirka nekega nuvoriša (tj. nouveau-riche-tovariša). Je spričevalo zelo dobrega okusa. Če imaš dovolj denarja, lahko kupiš košček zgodovine.”
Dokumenti razkrivajo tudi, da je Abramovič leta 2011 za kar pol milijona dolarjev (468.000 evrov) na leto najel umetniško svetovalko Sandy Heller. V skladu s pogodbo med skupino Heller Group in ciprskim skladom Harmony Trust, katerega upravičenec je bil Roman Abramovič, je Heller dala “priporočila za nakup in prodajo umetniških nepremičnin” in celo imel pravico nastopati za Abramoviča na dražbah.
Žukova in Abramovič sta si s pomočjo Hellerjeve sestavila zbirko več kot 300 del, vključno z nekaterimi najpomembnejšimi iz 20. stoletja in vsaj desetimi slikami, ki so stale več kot 25 milijonov dolarjev. Najdražji je Triptih irskega ekspresionista Francisa Bacona. Cena: 83,6 milijona dolarjev (78,2 milijona evrov).
Že leta se je veliko kosov nahajalo na bregovih Temze v Vauxhallu, nekaj blokov od sedeža britanske obveščevalne službe MI6. Tam so jih hranili v umetniškem skladišču, ki ga upravlja podjetje Martinspeed Ltd. Toda dokumenti, ki so pricurljali v javnost, vsebujejo informacije le do začetka leta 2022. Ne razkrivajo pa trenutne lokacije zbirke.
Kako natančno je urejeno lastništvo umetniške zbirke?
Dokumenti, ki so pricurljali v javnost, kažejo, da je bila zbirka prvotno v lasti ciprskega sklada Harmony Trust Settlement, upravičenec pa je bil Abramovič.
Po ločitvi Abramoviča in Žukove je na stotine umetniških del prešlo iz sklada Harmony Trust v majhno podjetje na Britanskih Deviških otokih s sedežem na Kanalskem otoku Jersey, Seline-Invest. Celotna operacija je potekala v 11 transakcijah. Od novembra 2020 je bila celotna zbirka v lasti Seline-Invest. Ta družba pa je v lasti ciprskega sklada Ermis Trust Settlement.
Ermis je bil ustanovljen leta 2010 v korist Romana Abramoviča. Žukova je bila januarja 2021 imenovana za “dodatno” upravičenko, otroci iz zakonske zveze pa so postali upravičenci v primeru Abramovičeve smrti. Žukova in Abramovič sta bila upravičena do 50 odstotkov razdelitve premoženja sklada.
Ali za umetniško zbirko veljajo sankcije proti Rusiji?
- februarja 2022, tri tedne pred invazijo na Ukrajino, so tako imenovani “skrbniki” in “zaščitniki” sklada Ermis podpisali amandma: Žukovi je bila podeljena “nepreklicna pravica do 51 odstotkov” vsega premoženja, Abramovič pa je postal manjšinski upravičenec.
Mesec dni pozneje so Abramoviča prizadele sankcije Evropske unije in Združenega kraljestva, kar je privedlo do zamrznitve njegovega premoženja, vključno s FC Chelsea.
Po mnenju strokovnjakov za sankcije je bil prehod s 50/50 na 51/49 morda ključnega pomena pri zagotavljanju, da zahodne oblasti ne bi mogle zamrzniti umetniške zbirke para. V skladu s pravili sankcij EU, Združenega kraljestva in ZDA se lahko zamrznejo vsa sredstva, ki so v lasti več kot 50 odstotkov sankcionirane osebe.
“50-odstotno pravilo v različnih državah deluje nekoliko drugače,” pravi Tom Keatinge, direktor Centra za finančni kriminal in varnostne študije (CFCS) na britanskem Royal United Services Institute (RUSI). “Toda v skladu s katerokoli različico pravil bi bilo pametno zmanjšati delež upravičenca, za katerega obstaja verjetnost, da bi bil sankcioniran.”
Kako se odzivajo Abramovič, Žukova in drugi vpleteni?
Ekipa raziskovalcev je svoje ugotovitve predstavila Abramoviču, Žukovi, umetniški svetovalki Sandy Heller in depoju Martinspeed, vendar od njih ni prejela nobenega odgovora.
Kratko povzeto po reviji Knack, 22. septembra 2023
