Piše: Arian Sajovic
Zgodba o Harryju Potterju ni bila vključena na seznam britanskih knjig velikega literarnega pomena, ki jih bodo brali ob sedemdesetletnici vladanja kraljice Elizabete II. Ali je bila Rowlingova poleg Lewisa in Tolkiena še ena žrtev prebujencev?
Letos bodo na Otoku zaznamovali »platinasto obletnico« služenja kraljice Elizabete II. njenemu ljudstvu. Elizabeta bo tudi prva monarhinja v zgodovini, ki bo svoje mesto zasedala sedemdeset let, zato bodo temu jubileju v čast organizirali številne dogodke. Eden od njih bo tudi jubilejno branje, ki ga organizira BBC Arts, na katerem naj bi bila predstavljena pomembnejša književna dela zadnjih sedemdesetih let, med katera delo J. K. Rowling vsekakor sodi.
Avtorica svetovnih uspešnic
Saga knjig in kasneje tudi filmov je ena večjih globalno prepoznanih kulturnih del 21. stoletja. Filmi so bili komercialna uspešnica, knjige pa po prodaji Rowlingovo uvrščajo v elitno družbo najbolj prodajanih britanskih avtorjev, katere člani so še Agatha Christie, Barbara Cartland, Enid Blyton in William Shakespeare. Že samo po teh kriterijih bi Harry Potter moral biti na seznamu, če pa k temu prištejemo še kulturni pomen, ki ga ima ta knjiga med mladimi, odločitev sodnikov tekmovanja še bolj bode v oči, sploh če naj bi šlo za seznam, ki je sestavljen po željah bralcev.
Rowlingova verjame v biološki spol
Razlog za izgnanstvo Harryja Potterja se mora torej skrivati nekje drugje. Mnogi so prepričani, da je razlog socialnopolitične narave, saj je Rowlingova, odprto levo usmerjena feministka in darovalka laburistične stranke, požela plaz kritik s svojo pozicijo glede transspolnosti. Pisateljica je sicer zagovornica pravic LGBT in manjšin ter je po izdaji knjig pogosto izdajala razkritja o spolni ali rasni identiteti tega ali onega lika v zbirki, ampak njen »napad« na transseksualce ni mogel ostati prezrt. Zataknilo se je, ko je obsodila transspolne terapije za otroke in odpiranje enospolnih prostorov (stranišča, slačilnice ipd.) za samooklicane transspolnike označila kot nevarnost.
Britanski kolonializem se mora poučevati v šolah
BBC Arts je seveda zavrnil očitke, da je bila Rowlingova izključena iz jubilejnega branja na podlagi svojih prepričanj, a odgovori ene od sodnic, ki so odločali o delih, ki jih bodo brali na dogodku, ne skrivajo levo liberalne t. i. prebujenske pristranosti. Susheila Nasta je v svojih odgovorih za The Sunday Times izpostavila problem britanskega kolonializma in pomanjkanje slednjega v sklopu poučevanja v izobraževalnih ustanovah: »Izobraževalni sistem v Veliki Britaniji je … grozen pri izobraževanju ljudi (o britanskem kolonializmu).« Nastova še dodaja, da bi bilo treba v britanski šolski sistem vključiti več književnih del, ki slednjega predstavljajo v negativni luči. Priznala je tudi, da je bilo veliko govora o J. K. Rowling ter o njenem prvem romanu Harry Potter in modrostni kamen, a so se na koncu odločili za avtorja z »enako dobrim, a manj znanim delom«.
Izpustili tudi Tolkiena
Rowlingova pa seveda ni edina pisateljica, na katero so pozabili zaradi napačnega pogleda na svet. S seznama so spustili tudi izrazito vernega pisatelja C. S. Lewisa, ki je napisal knjige o Narniji, in Tolkiena. Knjigam J. R. R. Tolkiena, ki govorijo zgodbo o gospodarju prstanov, namreč prav tako ni uspelo priti na seznam, čeprav gre za enega kulturno najvplivnejših britanskih knjižnih del vseh časov. Tolkienova konservativna prepričanja očitno še naprej motijo prebujence, čeprav so gospoda pokopali že pred skoraj pol stoletja. Okoli njegove politične usmerjenosti in predanosti katoliški veri se je namreč dvigovalo ogromno prahu že pred tremi leti, ko so izdali njegov biografski film.
