5.5 C
Ljubljana
petek, 7 maja, 2021

Revija Mladika in srečanje slovenskih pravnikov

Izšla je 9. številka revije Mladika, v kateri je Fokus namenjen diskusiji o vplivih koronavirusa na založniško dejavnost in prodajo knjig v zamejstvu in matični Sloveniji. Prek aplikacije Zoom pa je 3. decembra potekalo tretje strokovno srečanje slovenskih pravnikov v Italiji.

 

Pisec uvoda v novo številko Mladike razmišlja o vlogi čivka – tweeta – v družbi in ugotavlja, da je po načelu človekovih pravic skoraj vsakemu zagotovljeno, da pove karkoli, četudi je zgrešeno, zlagano ali očitno neresnično. Fokus revije je namenjen spoznavanju vplivov in negativnih posledic pandemije koronavirusa na založniško dejavnost in na prodajo knjig v zamejstvih in v osrednji Sloveniji: na vprašanja glede tega so odgovorili uredniki založb Nadia Roncelli za Mladiko, Ace Mermolja, Martina Kafol in Alina Carli za Založništvo tržaškega tiska, Mirjam Simčič za Goriško Mohorjevo družbo, vodja marketinga in odnosov z javnosti pri Založbi Družina Manica Ferenc, glavni urednik splošnega programa pri Celovški Mohorjevi družbi Hanzi Filipič, vodja komercialnega sektorja Celjske Mohorjeve družbe Simon Ozvatič in urednik založniškega programa Ognjišča Božo Rustja. Tudi v rubriki Ekologija ima glavno vlogo virus – saj so v ospredju negativni vplivi pandemije na okolje in na družbeno ravnovesje v svetu. Sledi spomin Segija Pahorja na profesorja, matematika in fizika Draga Bajca.

Pričevanja in Literatura

V rubriki Pričevanja je Magda Rodman pripravila objavo drugega dela spominov Marije Mahnič in lastne mame o življenju v fašističnem taborišču Fraschette di Alatri blizu Rima, Erika Jazbar pa pripoveduje o duhovniku v Dolini pri Trstu Placidu Sancinu, ki je bil prva žrtev likvidacij med primorskimi duhovniki leta 1943. V rubriki Literatura so objavljeni zgodba Marije Kostnapfel Tisti, ki smo ostali zunaj, ki je bila priporočena na 48. literarnem natečaju revije Mladika, utrinek Pavleta Borštnika Sošolci, odlomek iz zadnje knjige Alojza Rebule Apokrif, v katerem avtor pripoveduje o svatbi v Kani Galilejski, in pesmi Ane Balantič, ki so prejele tretjo nagrado za poezijo na 48. literarnem natečaju revije. V razdelku Kultura je objavljen pogovor s tržaškim slikarjem, grafikom in ilustratorjem Edijem Žerjalom, ki je oktobra praznoval osemdeset let. Mojca Polona Vaupotič piše o večbarvni umetnosti Mire Liče, ki ustvarja steklene skulpture in vitraje, Franc Križnar pa je predstavil skladatelja, zborovodjo in narodnega buditelja Josipa Kocijančiča (1869–1878). Sledi predstavitev najnovejših del slovenskih avtorjev v Italiji in numizmatični članek o slovenskih zlatnikih. V sredini revije je rubrika Antena, ki prinaša novice o zamejstvu in zdomstvu.

Priloga RAST

Pandemija koronavirusa je zasedla tudi večino prostora v člankih v mladinski prilogi RAST: avtorica uvodnika Vanja Vogrič razmišlja o senčnih in sončnih straneh koronačasa, Luna Callin je pripravila pogovor z dijaki, ki so opravili bris in prestali obdobje karantene, Ivan Boškin je opisal zabavno stran odvzema brisa, v članku, ki so ga pripravili Urška Petaros, Karin Mosetti, Jakob Tul in Jernej Močnik, pa so zbrane izjave dijakov o tem, kako je pandemija vplivala na (šolsko) vsakdanjost. V rubriki Slovenskega kulturnega kluba je objavljen pogovor z Jakobom Grudnom, ki je prejel prvo nagrado za prozo na natečaju SKK, v nadaljevanju pa lahko preberemo nagrajeno zgodbo. Ker je zaradi omejitev gibanja teže priti do fizične oblike revije, jo izdajatelji tudi tokrat dajejo na razpolago tudi na spletu.

Srečanje pravnikov

Tretje strokovno srečanje slovenskih pravnikov v Italiji je potekalo 3. decembra v okviru programa Banka znanja, ki ga Slovenski raziskovalni inštitut (SLORI) razvija z namenom povezovanja znanstvenega in strokovnega potenciala Slovencev v Italiji. Tokrat zaradi epidemije koronavirusa prek aplikacije Zoom. Prvo takšno srečanje pravnikov je pred štirimi leti potekalo v Gorici, drugo pa pred dvema letoma na Opčinah. Vsa takšna srečanja, pa naj bodo v živo ali le virtualna, omogočajo priložnost za predstavitev slovenskih pravnikov širši javnosti, ponujajo možnost za strokovno razpravo, izpopolnjevanje ter utrjevanje poklicnih in prijateljskih vezi. Program Banka znanja želi pripomoči k večjemu vključevanju strokovnjakinj in strokovnjakov v manjšinski družbeni sistem, zlasti tistih, ki poklicno delujejo v drugih geografskih in jezikovnih kontekstih v Italiji, Sloveniji ali tujini.

Mlajša generacija

Tokratno strokovno srečanje je bilo namenjeno predvsem predstavitvi mlajše generacije pravnikov, ki sta jo zastopala odvetnica dr. Tereza Pertot in odvetnik Ivan Jevnikar. Pertotova je odvetnica in raziskovalka na področju civilnega prava na tržaški univerzi, med letoma 2017 in 2019 pa je bila kot postdoktorantka zaposlena na Univerzi v Bayreuthu na Bavarskem. Navzočim je predstavila Enotno evropsko potrdilo o dedovanju (EPD), to je dokument, ki je evropskim državljanom v pomoč v primeru dedovanja s čezmejnimi posledicami. Sledilo je predavanje odvetnika ter profesorja prava in ekonomije na Državnem tehniškem zavodu Žige Zoisa v Trstu Ivana Jevnikarja. V svoji predstavitvi je govoril o  odškodnini za škodna dejanja na čezmejnem območju s posebnim poudarkom na pristojni jurisdikciji in veljavni zakonodaji po evropskem pravu.

Terminološke rešitve

Program sta s svojim referatom sklenili tolmački in prevajalki pri Centralnem uradu za slovenski jezik Avtonomne dežele FJK Fedra Paclich in Laura Sgubin. Predstavili sta poslanstvo tega urada ter gradivo, orodja in pripomočke za ustrezno rabo slovenščine na področju upravnega prava. Predavateljici sta prikazali nekaj konkretnih terminoloških rešitev, ki so jih normirali s pomočjo strokovnjakov z različnih področij in v okviru posebnih terminoloških delovnih skupin. Razpravo je povezoval tržaški odvetnik Mitja Ozbič, ki je tudi idejni pobudnik vseh dosedanjih strokovnih srečanj. V uvodnem delu je navzoče nagovoril direktor SLORI dr. Devan Jagodic.

Zadnje novice

Sorodne vsebine