Na oni strani Atlantika se je v zadnjih tednih sprožila prava histerija, v kateri politično korektni pravičniki »obračunavajo z rasistično preteklostjo«. Pobesnela drhal zato zahteva revizijo zgodovine in izbris spomina vseh »kontroverznih« oseb ali dogodkov v preteklosti.
Iz knjižnic se odstranjujejo knjige, iz videotek filmi, rušijo se spomeniki, zahtevajo se preimenovanja stavb, ulic ali ustanov, vse kar je povezano s z ljudmi ali dogodki, ki jih je drhal v tem lovi na čarovnice označila za rasistične. Izvzeti niso niti očetje ZDA, kot sta Washington in Jefferson- ker sta bil lastnika plantaž s sužnji, pravičniki zahtevajo njun izbris iz zgodovine. Drhal ima pri tem svojem divjanju podporo medijev, neredko le ti histerijo tudi podžigajo in usmerjajo. Pri tem časopis New York Times igra ključno vlogo. Časopis, ki je nekoč veljal za zlati standard novinarske integritete, je že davno postal pristransko trobilo, ki podpira levo liberalno politiko in se v zadnjih letih pomika še bolj v levo.
V konkurenčnem New York Post pa so NYT zdaj nastavili ogledalo. Časopis NYT in njegovi lastniki namreč niso niti najmanj nedolžni, kar s simpatij od suženjstva, Konfederacije in rasizma tiče. Berta Levy Ochs, mati New York Timesovega patriarha Adolfa S. Ochsa, je bila zagreta zagovornica Konfederacije, se pravi sužnjelastniških držav, ki so se skušale pred poldrugim stoletjem odcepiti od ZDA. Berta je po prihodu iz Nemčije precej let preživela na ameriškem jugu, v Natchezu, kjer je bil njen stric John Mayer premožen voditelj tamkajšnje judovske skupnosti, lastnik trgovine in seveda tudi sužnjev. Meyer je med državljansko vojno vodil teritorialno milico na območju Natcheza, dva njegovih sinov pa sta se borila v Konfederacijski vojski. Berta, ki se je pred vojno preselila na sever, je podpirala Konfederacijo, njen brat je odšel na jug in se pridružil bratrancem v Konfederacijski vojski, Berto pa so ujeli, ko je tihotapila zdravila za konfederacijske čete. Tudi po porazu Konfederacije je ostala njena zavzeta zagovornica, pridružila se je »Hčeram Konfederacije« in bogato z denarjem podpirala ohranjanje spomina na poraženo Konfederacijo, še posebno postavitev obeležij- taistih, ki jih danes želi drhal rušiti. Berta je tudi zahtevala, da je njena krsta prekrita z Konfederacijsko zastavo, kar je je tudi zgodilo.
Tudi njen sin Adolf je sledil materinemu zagovarjanju Konfederacije. Tako NYT kot tudi več časopisov na jugu ZDA, ki so bili v Adolfovi lasti, so podpirali nasprotovanje črnski volilni pravici, podpirali so rasno ločevanje na jugu in v člankih poveličevali nekdanjo Konfederacijo ter njene voditelje. Tudi Adolf je bogato zalagal pro Konfederacijska združenja in postavitve spominkih obeležij.
Po razkritju New York Posta pa tudi druga družinska veja lastnikov NYT, Sulzbergerji, ni čisto nedolžna, kar s suženjstva tiče. Njen začetnik Abraham Mendes Seixas se je potem, ko se je boril v Revolucionarni vojni, naselil v Južni Karolini, kjer je bil trgovec s sužnji in voditelj dražb, na katerih so sužnje prodajali.
Avtor prispevka tako svetuje NYT naj najprej razčisti s svojo preteklostjo in šele potem obsoja druge.
