Piše: Sara Kovač (Nova24tv.si)
Oddaja Tarča je bila tokrat usmerjena v povolilno politično dinamiko in v izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora. V ospredju so bile špekulacije ali njegovi stiski rok in zadržani obrazi političnih akterjev že napovedujejo oblikovanje nove desne vlade ter ali za “prevaro”. Oddajo je vplivnež Jan Macarol označil kot “prozorni linč Stevanovića”, ter da ni šlo za resno raziskovalno novinarstvo ali debato o prihodnji vladi, ampak za “zadnji, panični trzljaj starega RTV-sistema”, ki se boji, da bo Stevanović ukinil RTV-prispevek.
V studiu Tarče so se soočili ključni politični akterji, med njimi poleg Zorana Stevanovića še Borut Sajovic, Janez Cigler Kralj, Franc Križan, Meira Hot in Asta Vrečko. Osrednja dilema oddaje naj bi bila, ali Stevanovićeva izvolitev z 48 glasovi že pomeni začetek nove politične konfiguracije medtem ko jo je Jan Macarol videl kot smešen in obupan poskus diskreditacije, ki je Stevanoviću samo koristil.
“Drama na RTV Slovenija, saj je Stevanović realna grožnja za ukinitev RTV-prispevka”, je zapisal uvodoma in pojasnil, da motiv oddaje ni bil zgolj politična analiza, temveč tudi obramba lastnega interesa. Nadaljuje, da je bilo gledanje Tarče “fascinantno” zaradi “prozornega linča Stevanovića”. Bilo je namreč jasno, da bila diskreditacija tako neposredna, saj se ni končala le v Tarči, temveč se je nadaljevala še v oddaji Odmevi.
Macarol je pri tem jasen, da ne idealizira novega predsednika državnega zbora, saj priznava, da Stevanović “po klasičnih merilih morda res ni ravno najbolj tipičen kandidat za predsednika državnega zbora” in da “preprosto ne ustreza kalupu uglajenega politika za ta položaj”. A hkrati izpostavlja njegovo specifičnost: “Vendar je, kot pravi sam, edina možnost ta hip!” ter dodaja, da ta možnost javnost vsaj “verbalno zabava”.
Kritika medijev
Jedro Macarolove kritike je sicer usmerjeno v samo oddajo in širši medijski aparat. To, kar smo gledali, ni bilo raziskovalno novinarstvo ali Tarča o prihodnji vladi, temveč zadnji, panični trzljaj, obupano opletanje repa starega RTV-sistema, ki počasi, a zanesljivo sluti, da gre njegov čas h koncu, je prepirčan. Poskus diskreditacije je označil kot “smešen”, pri čemer je poudari, da je Stevanović napade “lepo odbil”.
Stara omrežja so zagnala absolutno paniko
Posebej je izpostavil tudi nastop Aste Vrečko, ki jo ironično označi kot “kraljico dvora kulture”, obenem pa ji je očital, da je komunicirala “skrajno nekulturno”. “Stara omrežja očitno zaženejo absolutno paniko ob čisto vsakem posamezniku, ki ni neposredno priklopljen na njihov zastareli aparat za ohranjanje statusa quo. Ko pride nekaj novega, ne vedo, kaj storiti, in vse počnejo popolnoma kontraproduktivno.”
Nacionalka dela Stevanoviću uslugo
Takšni medijski napadi namreč dosegajo ravno nasproten učinek od želenega. “Z vsakim nerodnim, prozornim in očitnim udarcem v prazno mu nacionalka nehote dela veliko uslugo in iz njega pred volilnim telesom dela narodnega heroja.” Izpostaviti pa je potrebno, da se Stevanović tega dobro zaveda in v tem celo uživa, medtem ko njegov volilni bazen “sploh ne ve, da RTV Slovenija obstaja, saj je preprosto ne gleda več.”
