Piše: Sara Kovač (Nova24tvs.si)
Nedavna raziskava, ki jo je izvedel kijevski mednarodni inštitut za sociologijo, je pokazala, da 86 odstotkov Ukrajincev meni, da bi se moral oboroženi odpor proti ruski agresiji nadaljevati, četudi Rusija še naprej bombardira ukrajinska mesta. Le 10 odstotkov pa jih meni, da bi se protiofenziva morala končati. V katerem imenu torej deluje leva politika – s slovensko vred, ko kliče k pogajanju in premirju z Rusijo? Znano je, da bi premirje ta trenutke prekinilo ukrajinsko protiofenzivo, Tanja Fajon pa je jasno povedala, da “več orožja nikoli ne prinese več miru”.
Študija je pokazala, da se 71 odstotkov vprašanih “zelo strinja”, da bi morala Ukrajina nadaljevati s protiofenzivo kljub nenehnemu množičnemu bombardiranju ukrajinskih mest in uničevanju infrastrukture. S tem “se strinja” še 15 odstotkov vprašanih. Samo 10 odstotkov vprašanih pa je odgovorilo, da bi se bilo treba z Rusijo pogajati za čim prejšnjo ustavitev bombardiranja, tudi če bi bilo treba popustiti Ruski federaciji.
Kijevski mednarodni inštitut za sociologijo je namreč izvedel anonimno telefonsko raziskavo na podlagi naključnega vzorca mobilnih telefonskih številk, in sicer med 21. in 23. oktobrom. Anketiranih je bilo 1000 anketirancev, starejših od 18 let, ki živijo v vseh regijah Ukrajine (razen pod rusko okupacijo Krima). Vzorec tudi ni vključeval prebivalcev začasno zasedenih ozemelj, anketa pa ni bila izvedena med državljani, ki so Ukrajino zapustili po 24. februarju 2022.
Na čigavi strani je slovenska vlada?
Spomnimo, da je bila Slovenija v času vlade Janeza Janše in v začetku ukrajinske krize proaktivna in je dajala svoje predloge, zdaj pa razpravljamo, katerim predlogom drugih bi se pridružili in še glede tega smo mlačni, je dejal nekdanji premier ob dejstvu, da je Slovenija mlačna glede podpore članstva Ukrajine v Nato. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je dejala, da “Slovenija zagovarja politiko miru, dialoga, vsako takšno sprejemanje odločitev pa vodi stran od možnosti umiritve razmer in v smer eskalacije vojne, česar si nihče ne želi”. Očitno je, da se njena izjava in volja Ukrajincev močno razlikujeta, saj se kar 86 Ukrajincev z njo ne strinja in meni, da se morajo boriti proti ruski agresiji (za kar potrebujejo tudi orožje).
Foto: STA
Rusko govoreči prebivalci Ukrajine za protiofenzivo
Delež ljudi, ki podpirajo nadaljnji oboroženi odpor, je ostal visok, 66 odstotkov tudi v vzhodnih regijah Harkova in Donecka, kjer je bilo veliko več bojev in kjer živi večje število rusko govorečih. Približno 29 odstotkov rusko govorečih anketirancev pa je za začetek pogajanj, tudi če je treba popustiti.
Foto: epa
Namestnik direktorja KIIS Anton Hrushetskyi je dejal, da so rezultati raziskave pokazali, da je rusko obstreljevanje ukrajinskih mest doseglo nasprotno od predvidenega cilja, ki je bil sejati paniko, obup in prisiliti Ukrajince, da se predajo. “Da, teror se nadaljuje, ljudje umirajo ali so ranjeni, ukrajinske družine so prisiljene preživeti večere v temi. Vendar pa nacionalna bolečina zaradi izgub in uničenja ne prestraši ljudi,” je dejal. “Ukrajinci ohranjajo močno enotnost in stabilnost ter so pripravljeni nadaljevati boj do zmage.”
