Piše: Tamás Orbán
Letno poročilo EU o vladavini prava je postalo glavni dokument, ko se v Bruslju razpravlja o domnevnih ali dejanskih pomanjkljivostih države članice in možnih posledicah, odkar ga je Komisija začela objavljati leta 2020. Toda tudi če bi želeli, države članice niso mogle storiti enako obratno, saj ni bilo celovitega poročila, ki bi podrobno opisalo kršitve vladavine prava v samih institucijah EU. Do sedaj.
Prvo poročilo o stanju vladavine prava v institucijah EU je bilo predstavljeno v torek, 19. novembra, na dogodku, ki ga je gostila fundacija Civic Hungary v Bruslju. Študijo na 47 straneh je izdelal madžarski inštitut Nézőpont v sodelovanju s približno 20 strokovnjaki in učenjaki iz desetih partnerskih ustanov, ki pokrivajo pet držav EU.
Ker ni univerzalno sprejete definicije ali nabora meril za vladavino prava – in je, po besedah Beneške komisije Sveta Evrope (SE), ki je verjetno najvišja mednarodna avtoriteta na tem področju, po defoltu tudi ne more biti – so raziskovalci uporabili „pet stebrov“ Sveta Evrope, na katerih temelji njihova metodologija: zakonitost, pravna varnost, preprečevanje zlorabe pooblastil, enakost pred zakonom in dostop do pravnega varstva, vključno s poštenim sojenjem in nepristranskim sodstvom.
»Iz zgornjih stebrov izhaja, da se v vladavini prava ideološka pristranskost ne sme preliti v nezakonita ravnanja, institucije si ne smejo samovoljno podeljevati novih pristojnosti in morajo zagotoviti, da se zakon izvaja v na enoten in nepristranski način,« piše avtorica Lili Zemplényi v uvodu poročila.
Na podlagi teh meril so raziskovalci ugotovili, da je tveganje za “resne kršitve” prisotno v vseh štirih institucijah EU, ki so jih preučevali, vključno z Evropsko komisijo, parlamentom, svetom in sodiščem (CJEU). Ugotovili so tudi 18 primerov “resnih in vztrajnih kršitev” vladavine prava, ki so vsi podrobno opisani v poročilu.
Ker je večina teh kršitev povezanih s »poskusi samovoljnega in prikritega širjenja pristojnosti v nasprotju s pogodbami«, je njihovo prvo priporočilo ustanovitev »Evropskega sodišča za pristojnosti«, ki bo izvajalo nadzor držav članic nad poskusi prevzema oblasti in odločalo kaj sodi in kaj ne sodi v institucionalne pristojnosti EU.
