Piše: Tanja Brkić (Nova24tv.si)
Protestniki v Iranu so v četrtek zažgali staro hišo nekdanjega vrhovnega voditelja države in ustanovitelja režima ajatole Ruholaha Khomeinija, kažejo posnetki, ki krožijo po družbenih omrežjih, medtem ko so protirežimski protesti, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, vstopili v tretji mesec.
Protestniki so se v četrtek v najmanj 23 mestih po Iranu podali na ulice. Sodeč po videoposnetkih, ki so zaokrožili po spletu, so v mestu Khomein, rojstnem kraju ajatole Ruhollaha Khomeinija, protestniki zažgali nekdanji dom ustanovitelja Islamske republike, ki je danes muzej.
Muzej v središču Khomeina je priljubljena lokacija privržencev režima, nekdanji dom iranskega političnega in verskega voditelja Ruhollaha Khomeinija, ki je za Iran pomenil vir vsega, s čimer se danes soočajo, zato je požig njegovega doma še toliko bolj simboličen. Videoposnetke, ki so postali viralni, spremljajo tudi izjave in besede, kot so: “To je prelomnica v iranski revoluciji!! Revolucionarji so požgali Khomeinijevo hišo v mestu Khomeyn!! Kdor misli, da bo ustavil iransko ljudstvo, naj še enkrat premisli!”
“#Khomein je rojstni kraj Homeinija, ustanovitelja tega krvoločnega režima. Tudi to konservativno mesto se je pridružilo protestom proti režimu. Ta režim je končan. Naša revolucija je lepa,” je zapisala Masih Alinejad, Iranska novinarka.
Khomeini, znan tudi kot ajatola Khomeini, je bil iranski politični in verski voditelj, ki je od leta 1979 do svoje smrti leta 1989 služil kot prvi vrhovni voditelj Irana. Bil je ustanovitelj Islamske republike, Irana in vodja iranske revolucije leta 1979, ki je pomenila strmoglavljenje šaha Mohameda Reze Pahlavija in konec perzijske monarhije. Po revoluciji je Khomeini postal prvi vrhovni voditelj države, Islamske republike, kot najvišje politične in verske avtoritete naroda, ki jo je imel do svoje smrti. Večino njegovega obdobja na oblasti je zavzela iransko-iraška vojna 1980–1988. 4. junija 1989 ga je nasledil Ali Khamenei.
Ruhollah Khomeini (foto: Wikipedia)
Iranski režim se sooča z vedno bolj nasilnimi protesti, strokovnjaki pa menijo, da tudi iranski režim postaja vedno bolj nasilen v zatiranju protestov. Po nekaterih špekulacijah se je iransko vodstvo odločilo zatrti protestno gibanje na enak način, kot je to storilo novembra 2019, ko so varnostne sile po podatkih Amnesty International ubile najmanj 304 ljudi. Nemire je razpihoval bes zaradi brutalnega uveljavljanja zakona o obveznem nošenju hidžaba, vendar so prerasli v široko gibanje proti teokraciji, ki v Iranu vlada od islamske revolucije leta 1979. Strelci na motorjih so v sredo v dveh skrivnostnih napadih ubili devet ljudi, poročajo državni mediji, medtem ko so se protesti stopnjevali.
Stara fotografija zunanjosti Beit Khomeinija v Khomeynu. Ujema se s strukturo v videu. (foto: Twitter)
Režim pravi, da gre za zaroto, vendar število žrtev kaže drugo sliko
General Hossein Salami, vodja revolucionarne garde, je dejal, da se Iran sooča z “zaroto”, medtem, ko so iz organizacije Iran Human Rights, s sedežem v Oslu, po poročanju časnika Daily Mail v sredo sporočili, da so varnostne sile od začetka protestov ubile najmanj 342 ljudi, vključno s 43 otroki in 26 ženskami. Iran naj bi po njihovih besedah zahteval smrtno kazen za najmanj 21 ljudi v “navideznih sojenjih, namenjenih ustrahovanju” protestnikov. “Kriza nekaznovanosti, ki prevladuje v Iranu, omogoča iranskim oblastem, da ne le nadaljujejo z množičnimi poboji, ampak tudi stopnjujejo uporabo smrtne kazni kot orodja politične represije,” je dejala Diana Eltahawy iz Amnesty, pišejo tuji mediji.
