Premier Janez Janša bo v četrtek v Bruslju na delovnem obisku pri voditeljih osrednjih institucij EU in zveze Nato. To bo njegov prvi obisk v tujini po prevzemu položaja. Sestal se bo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom in generalnim sekretarjem zveze Nato Jensom Stoltenbergom.
Sestanek Janše in von der Leynove bo eno prvih fizičnih srečanj predsednice komisije z voditelji članic EU od uvedbe omejitev zaradi pandemije novega koronavirusa. Sestala se bosta dan po drevišnjem mini vrhu predsednikov osrednjih institucij EU, ki bo poskušal utreti pot do dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji.
Sveženj za okrevanje Evrope, ki je zaradi pandemije v primežu zgodovinske recesije, bo tudi ena osrednjih tem pogovorov premierja v Bruslju. Od predsednika Evropskega sveta se v kratkem pričakuje nov pogajalski predlog, na podlagi katerega bodo voditelji članic unije konec prihodnjega tedna poskušali doseči kompromis. Cilja se na dogovor pred poletnim premorom.
Sveženj sestavljata prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1100 milijard evrov in načrt za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pri čemer naj bi šli dve tretjini za nepovratna sredstva, tretjina pa za posojila. Temelji na dvigu praga lastnih virov, ki bo komisiji omogočil zadolževanje na trgih in s tem financiranje okrevanja. Ta ukrep morajo ratificirati parlamenti članic.
Slovenija poziva k hitremu dogovoru. Podpira predlog Evropske komisije kot odlično osnovo za nadaljnja pogajanja, tudi predlagane alokacije tako pri nepovratnih sredstvih kot pri posojilih.
Druga osrednja tema bo predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici prihodnjega leta. Premier bo predsedniku Evropskega sveta in predsednici Evropske komisije predstavil prioritete v okviru predsedovanja Slovenije. Z obema sogovornikoma bo izmenjal tudi stališča o migracijah in konferenci o prihodnosti EU, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Sicer pa je trenutno tudi nekaj odprtih vprašanj na osi Bruselj-Ljubljana, na primer glede tožbe komisije na Sodišču EU proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in glede menjave generalnega direktorja slovenskega statističnega urada, zaradi katere je komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni premierja v pismu pozval k pojasnilom.
Janša je von der Leynovi poslal pismo, v katerem je preverjal možnosti za ustavitev sodnega postopka proti Sloveniji glede arhivov ECB. Predsednica je v odgovoru na pismo potrdila pripravljenost na dialog s ciljem boljšega razumevanja možnosti, ki jih vidi Slovenija za rešitev vprašanj, ki so privedla do tožbe.
Janševega odgovora na Gentilonijevo pismo v komisiji po razpoložljivih informacijah še niso prejeli. Komisar je pozval k pojasnilom glede menjave vodje statističnega urada, saj da je “komisija zavezana zagotavljanju popolnega spoštovanja načel nepristranskosti in strokovne neodvisnosti nacionalnih statističnih organov, kot to določa zakonodaja EU”.
Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost, pa je konec aprila sporočila, da je vzpostavila stik s slovenskimi oblastmi v povezavi z razmerami na področju svobode medijev in varnosti novinarjev.
Janša se bo v Bruslju sestal tudi z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem. To bo njuno prvo delovno srečanje po prevzemu sedanjih položajev. Tudi v ospredju teh pogovorov bosta predvidoma sveženj za okrevanje in slovensko predsedovanje.
Lenarčičev resor sicer vključuje evropski mehanizem za civilno zaščito, tudi vzpostavljanje strateške zaloge medicinske opreme. To je eden ključnih vzvodov unije pri soočanju s krizo javnega zdravja, ki je sicer nacionalna pristojnost.
Slovenija se je prijavila na evropski razpis za vzpostavljanje skladišč zaščitne opreme v okviru evropskega sistema civilne zaščite. Poleg tega je slovenska vlada že pred tedni napovedala, da bo zaprosila za pomoč preko evropskega mehanizma za civilno zaščito. V Evropski komisiji prošnje za zdaj niso prejeli.
Srečanje z generalnim sekretarjem Nata Stoltenbergom bo po navedbah premierjevega kabineta pomenilo nadaljevanje dialoga Slovenije z zavezništvom. V tej luči bo glavna tema pogovora predstavitev načrtov slovenske strani o krepitvi obrambnih zmogljivosti in kredibilnosti znotraj zavezništva.
Slovenija je z zagotavljanjem 1,04 odstotka BDP za obrambo trenutno na repu med zaveznicami pri uresničevanju Natovega temeljnega cilja, da je treba do leta 2024 za obrambo nameniti dva odstotka BDP. Manj so lani za obrambo namenili le Luksemburg, Španija in Belgija.
Z načrtovanimi 780 milijoni evrov za investicije v Slovensko vojsko bi lahko Slovenija omenjeni zavezniški cilj dosegla do leta 2026, je junija povedal obrambni minister Matej Tonin.
Janša je bil premier v času prvega predsedovanja Slovenije Svetu EU v prvi polovici leta 2008. Njegova stranka SDS je članica najvplivnejše evropske politične družine, desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), kamor na primer sodita tudi predsednica komisije von der Leynova in nemška kanclerka Angela Merkel.
V Bruslju bo v četrtek tudi zunanji minister Anže Logar, ki se bo po navedbah zunanjega ministrstva srečal z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom unije Josepom Borrellom.
