Piše: C. R.
Danes mineva 14 let od začetka petdnevne vojne, v katero sta se leta 2008 zapletli Rusija in Gruzija zaradi separatističnih gruzijskih republik Abhazija in Južna Osetija, poroča STA. V luči ruske invazije na Ukrajino je vprašanje samooklicanih proruskih republik v Gruziji znova aktualno, gruzijske oblasti pa pozivajo h koncu okupacije na miren način.
No, realno gledano je Putinova Rusija takrat s hitro akcijo iztrgala Gruziji del ozemlja in si ga prisvojila.
Korenine ozemeljskega spora glede Južne Osetije in Abhazije segajo še v čas carske Rusije, vse odločneje pa je tlel, odkar sta se regiji v začetku 90. let prejšnjega stoletja ob podpori Moskve enostransko odcepili od Gruzije.
Spor je v vojno prerasel pred 14 leti. Začelo se je z vojaškim posredovanjem tedanjega prozahodno usmerjenega gruzijskega predsednika Mihaila Sakašvilija v Južni Osetiji v noči na 8. avgust 2008.
Ruske sile so v petdnevni bliskoviti vojni, ki je pretresla mednarodno skupnost, njihov napad hitro zatrle. Boje je končala prekinitev ognja, pri kateri je posredovala EU.
Le nekaj tednov po koncu vojne je Rusija Južno Osetijo in Abhazijo priznala kot neodvisni državi in prevzela de facto nadzor nad njima. Gruzija sicer obe samooklicani republiki obravnava kot del svojega ozemlja, kot samostojni državi pa ju priznavajo samo Rusija, Venezuela, Nikaragva, Nauru in Sirija.
Petdnevna vojna je najbolj prizadela prebivalstvo. V spopadih je po uradnih podatkih različnih strani umrlo okoli 800 ljudi, več kot 120.000 jih je moralo zapustiti domove. Obe strani sta po ocenah mednarodnih organizacij resno kršili mednarodno humanitarno pravo in človekove pravice.
V letošnjem letu je vprašanje samooklicanih proruskih republik na ozemlju druge države znova postalo aktualno, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin pred začetkom invazije na Ukrajino v februarju proruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni “ljudski republiki”.
Oblasti v Tbilisiju medtem poudarjajo prizadevanje za odpravo zasedbe območij obeh samooklicanih republik na njihovem ozemlju, ki jih po njihovem mnenju še vedno zaseda Rusija, vendar dodajajo, da mora biti rešitev dosežena na miren način.
“Gruzijska vlada ostaja zavezana politiki mirne deokupacije in se bo uprla vsem provokacijam, katerih cilj je zaostriti nov vojaški spopad z našimi abhazijskimi in osetskimi brati in sestrami,” je prejšnji teden dejal vodja gruzijske vladajoče stranke in predsednik parlamenta Irakli Kobahidze.
S tem se je odzval na izjavo sekretarja ukrajinskega sveta za nacionalno varnost Oleksija Danilova, ki je pred tem dejal, da bi Gruzija “močno pomagala” Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo z odprtjem nove fronte proti Rusiji, da bi si s silo povrnila nadzor nad Abhazijo in Južno Osetijo.
Kobahidze je poudaril, da bi vsaka vojna v regijah, ki ju je zasedla Rusija, pomenila spopad ne le z ruskimi okupacijskimi silami, ampak tudi s tamkajšnjim prebivalstvom, česar si po njegovih besedah ne želi nihče.
Gruzijske oblasti se torej 14 let po vojni v svoji državi nikakor ne želijo vpletati v konflikt v Ukrajini, vendar pa si pospešeno prizadevajo za začetek postopka za vstop v Evropsko unijo. Gruzija je namreč kmalu po začetku ruske invazije v Ukrajini zaprosila za članstvo v EU.
Ob 14. obletnici vojne je k trajni rešitvi konflikta v nedeljo pozvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo ter vnovič izrazilo podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije.
