Piše: C. R.
Kot navajata avtorici Francesca Ebel in Catherine Belton v Washington Postu, so ruski uradniki in komentatorji v petek navdušeno pozdravili napoved vrha med predsednikom Vladimirjem Putinom in predsednikom Donaldom Trumpom na Aljaski. Ruski predsednik bo tako prvič po letu 2007 povabljen v ZDA izven okvirja Združenih narodov, čeprav ne popušča glede vojne v Ukrajini.
Evropski in ukrajinski predstavniki so se hitro odzvali na spremembo ameriške politike. Le nekaj dni pred objavo vrha je Trump izražal frustracije zaradi nadaljevanja ruskih napadov na ukrajinska mesta in grozil z zaostritvijo sankcij proti Moskvi. Posebni ekonomski odposlanec Kirill Dmitriev je poudaril simbolni pomen lokacije vrha, saj je ZDA leta 1867 ozemlje kupila od Rusije. Podobno so se oglasili tudi drugi proruski vplivneži, med njimi sankcionirani oligarh Konstantin Malofejev, ki je izpostavil zgodovinske in verske vezi Aljaske z Rusijo. Tudi proruski vojaški blogerji so dogodek opisali kot morebiten zgodovinski trenutek, a opozorili na možnost zahodnih »prevar«.
Med zahodnimi analitiki so se pojavila opozorila, da sam kraj srečanja močno koristi Rusiji, saj sporoča, da so meje spremenljive ter da se z ozemlji lahko trguje. Spomnili so, da je car Aleksander II. Aljasko prodal, medtem ko je Putin ukrajinska ozemlja zavzel z vojaško silo. Trump se je v zadnjem času pritoževal nad ruskimi zavrnitvami pogojev, ki jih Ukrajina in njeni zavezniki zahtevajo pred mirovnimi pogajanji. Po mnenju nekaterih ruskih analitikov je bil Trump tisti, ki je prvi popustil, medtem ko Kremelj ni opustil svojih ciljev: demilitarizacije Ukrajine, postavitve proruske vlade in nevtralnega statusa zunaj Nata.
Nekdanji visoki uradnik Kremlja je dejal, da je za Moskvo lažje nadaljevati vojno do popolnega zloma Ukrajine kot doseči trajen mir, zato podpira le začasno premirje, med katerim bi v Ukrajini izvedli volitve. Po srečanju ukrajinskih in evropskih predstavnikov z ameriškim podpredsednikom JD Vanceom so voditelji ključnih članic Nata izrazili podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu ter ponovili, da mora biti premirje pogoj za vsaka pogajanja in ne ruska pogajalska karta.
Nekaj zmede je povzročilo tudi srečanje v Moskvi med Putinom in Trumpovim odposlancem Steveom Witkoffom, ko so Američani Putinovo pripravljenost za ustavitev napadov na Zaporižje in Herson razumeli kot napoved umika. V resnici je Rusija le predlagala, da ji Kijev odstopi Donbas v zameno za premirje. Po besedah notranjih virov Kremelj ni pripravljen vrniti ozemelj v Hersonu in Zaporižju, saj zagotavljajo kopensko povezavo s Krimom. Trump je novinarjem dejal, da predlog vključuje »izmenjavo ozemlji v korist obeh strani«, a ruski analitiki menijo, da Moskva ne namerava odstopiti teritorijev, ki jih je nezakonito priključila leta 2022. Edini možni kompromis bi bil ustavitev kampanje za zavzetje Odese in Harkova.
Zelenski je ponovil, da ne bo pristal na nobeno ozemeljsko popuščanje, kar prepoveduje tudi ukrajinska ustava. Ni jasno, ali bi ruski predlog vključeval zagotovilo, da Moskva po premirju ne bo nadaljevala bojev. Kremelj vztraja, da mora vsak dogovor nasloviti »temeljne vzroke« konflikta z demilitarizacijo Ukrajine in spremembo njene vlade. Po mnenju proruskega analitika Sergeja Markova Rusija upa, da bo Trump spoznal, da sta glavni oviri za mir Zelenski in evropski voditelji, ter Putina videl kot svojih »političnih prijateljev«. Nemški strokovnjak Janis Kluge pa meni, da je Putinov predlog sam po sebi del vojne, saj gre le za začasno premirje v zameno za ozemlje, ki bi Rusiji dolgoročno prineslo prednost pred Ukrajino in Zahodom.
