Piše: Damian Ahlin
Medtem ko so oči vsega sveta uprte v invazijo na Ukrajino, je nasilje v Jemnu skoraj 4.000 kilometrov stran doživelo enega najhujših trenutkov od začetka konflikta, sedemsto zračnih napadov v enem mesecu. Ta mesec mineva osma obletnica spora, zaradi katerega je po podatkih humanitarnih organizacij na milijone ljudi na robu lakote.
V spopadu je umrlo že 233.000 ljudi, od tega 131.000 zaradi posrednih vzrokov, kot so pomanjkanje hrane, zdravstvenih storitev in infrastrukture. Jemen, eno najrevnejših arabskih držav na svetu, že tri leta pesti krvava državljanska vojna.
Zaradi nenehnih spopadov je država na robu uničujoče lakote, ki bi po podatkih Združenih narodov lahko prizadela do 14 milijonov Jemencev. Organizacije za pomoč, kot je Save the Children, pa menijo, da je v zadnjih treh letih zaradi akutne podhranjenosti umrlo približno 85.000 otrok, mlajših od pet let.
Kako se je sploh začela vojna?
Spor ima korenine v arabski pomladi leta 2011, ko je upor prisilil avtoritarnega predsednika države Alija Abdulaha Saleha, da je oblast prepustil svojemu podpredsedniku Abdrabbuhu Mansurju Hadiju.
Politična tranzicija naj bi v Jemnu prinesla stabilnost, vendar se je predsednik Hadi soočal s številnimi težavami, med drugim z napadi Al Kaide in separatističnega gibanja na jugu, korupcijo, pomanjkanjem hrane in dejstvom, da je veliko pripadnikov vojske ostalo zvestih Salehu.
Katere strani se borijo v konfliktu?
Konflikt se je močno zaostril marca 2015, ko so Savdska Arabija in osem drugih arabskih držav, večinoma sunitskih, ob podpori ZDA, Združenega kraljestva in Francije začele izvajati zračne napade na Hutije, da bi ponovno vzpostavile Hadijevo vladavino. Koalicija se je bala, da bi uspeh hutijev regionalnemu tekmecu in večinsko šiitskemu Iranu omogočil oporo v Jemnu, južni sosedi Savdske Arabije.
Savdska Arabija trdi, da Iran podpira Hutije z orožjem in logistično podporo, kar Iran zanika. Obe strani so pestili medsebojni boji. Hutiji so se odcepili od Saleha in ga decembra 2017 ubili.
Kaj se je zgodilo od takrat?
Leta 2015 so se koalicijske enote utrdile v južnem mestu Aden ter izrinile hutije in njihove zaveznike iz večine južnega dela države.
Čeprav je bila Hadijeva vlada začasno ustanovljena v Adnu, predsednik ostaja v izgnanstvu. Hutijev ni uspelo pregnati iz Sane, zato jim je uspelo ohraniti obleganje južnega mesta Taiz, od koder prek meje v Savdsko Arabijo izstreljujejo rakete in topništvo.
Džihadistični borci iz Al Kaide na Arabskem polotoku (AQAP) in, skupin, povezanih s samooklicano Islamsko državo (IS), so izkoristili kaos in zavzeli ozemlje na jugu države, kjer so izvedli smrtonosne napade, zlasti v Adnu. Izstrelitev balistične rakete na savdsko prestolnico Rijad novembra 2017 je spodbudila savdsko koalicijo, da je poostrila blokado Jemna. Koalicija je trdila, da je bil cilj preprečiti Iranu tihotapljenje orožja upornikom, kar pa Teheran zanika. Vendar pa Združeni narodi trdijo, da bi omejitve lahko povzročile največjo lakoto na svetu v zadnjih desetletjih.
Kljub številnim prizadevanjem za sklenitev mirovnega sporazuma, ki so jih organizirali ZN, so bila vsa neuspešna. Razmere v Jemnu so po podatkih Združenih narodov najhujša humanitarna katastrofa, ki jo je povzročil človek. Približno 75 odstotkov prebivalstva (22,2 milijona ljudi) potrebuje nujno humanitarno pomoč, od tega jih 11,3 milijona nujno potrebuje takojšnjo pomoč za preživetje. Po podatkih ZN se razmere tako slabšajo, da 14 milijonov ljudi nima zagotovljene hrane, od tega se jih 8,5 milijona vsak dan zbudi in ne ve, ali bodo imeli vsaj en obrok. Huda podhranjenost ogroža življenja približno 400.000 otrok, mlajših od pet let.
Le polovica od 3500 zdravstvenih ustanov v državi deluje v celoti, kar pomeni, da 16,4 milijona ljudi nima osnovne zdravstvene oskrbe. Zaradi vojne je moralo svoje domove zapustiti več kot tri milijone ljudi. Dva milijona jih je še vedno razseljenih. Civilisti so v vojni v Jemnu tarča napadov z obeh strani.
Kljub resnosti humanitarnih razmer je bil konflikt v Jemnu označen kot pozabljena vojna, saj mu preostali svet namenja le malo pozornosti. Vendar pa lahko dogajanje na tem območju tudi zaostri napetosti v regiji. Poleg tega se zahodne države bojijo nevarnosti napadov iz Jemna, ki bi lahko bili posledica njegove nestabilnosti.
Jemen je strateško pomemben zaradi svoje lege ob ožini Bab al Mandab, ki povezuje Rdeče morje z Adenskim zalivom, skozi katerega pluje večina svetovnih tankerjev z nafto.
Vir: bbc.com
