Socialna omrežja, ki odstranijo objave uporabnikov, ki ne kršijo zakonov se bodo po novosprejetem poljskem zakonu soočale z denarnimi kaznimi v višini do 1,8 milijona evrov. Spletni uporabniki so sprejetje poljskega zakona pozdravili kot protistrup za cenzuro, ki se je razpasla po spletu. Številni so pozvali svoje lastne vlade, da naj sledijo zgledu Poljske.
Vsako socialno omrežje, ki bo odstranjevalo vsebino ali blokiralo račune uporabnikov, ki s svojimi objavami ne kršijo poljske zakonodaje, bo oglobljeno v skladu z novosprejetim zakonom, je v četrtek, 7. januarja 2021, na novinarski konferenci napovedal poljski pravosodni minister Zbigniew Ziobro.
Novi zakon je ravno tako oblikoval novo Sodišče za zaščito svobode govora znotraj okrožnih sodišč. Posamezniki katerih objave so bile podvržene cenzuri bodo imeli pravico pritožbe platformi, ki jih je cenzurirala. Platforma se bo dolžna odzvati v roku 24 ur. Zatem ima cenzurirani uporabnik 48 ur časa, da poda na novooblikovano sodišče prošnjo, da se cenzurirana vsebina vrne nazaj v objavo, o čemer bo sodišče razsojalo v roku enega tedna.
Zakonodaja, ki ščiti uporabnike in ne velika podjetja
Če sodišče ugotovi, da mora socialno omrežje vrniti cenzurirano objavo ali odblokirati uporabnikov račun in slednje tega ne stori, ga čaka kazen v višini do 1,8 milijona evrov s strani Urada za elektronsko komunikacijo. Celoten proces, kakor poroča RT, naj bi potekal preko spleta. “Uporabnik socialnih omrežij mora čutiti, da so njegove pravice zaščitene. Niti ne more biti kakršnekoli cenzure govora. Svoboda govora in svoboda do debate sta bistvo demokracije,” je povedal Ziobro. Pravosodni minister je povedal, da so žrtve “ideološke cenzure” nepravično utišane na socialnih omrežjih “zgolj zaradi izražanja vidikov in sklicevanja na vrednote, ki so z vidika določenih skupnosti nesprejemljive.”
Novo sodišče bo ravno tako zadolženo za blokiranje prošenj glede objav, ki so v navzkrižju s poljsko zakonodajo. Ob tem bo novo sodišče obravnavalo tudi tako imenovane “slepe” tožbe v katerih več ne bo potrebno identificirati krivca z imenom in priimkom, temveč bo zadostovalo že uporabnikovo uporabniško ime, ime spletne strani, kjer je prišlo do sporne objave ter datum in čas objave sporne objave.
Odgovor na EU akt o digitalnih storitvah
Državni sekretar Sebastian Kaleta meni, da poljska zakonodaja, za razliko od francoske ali nemške, ki se v prvi vrsti osredotočata na represivni vidik hitre odstranitve sporne vsebine, skrbi za zaščito svobodnega izražanja.
Kot dodaten razlog za uvedbo nove zakonodaje so Poljaki citirali iniciativo EU po sprejetju akta o digitalnih storitvah. Ta v prvi vrsti spletnim gigantom grozi z visokimi kaznimi, a po drugi strani so to vseeno kazni v primeru da spletni giganti ne bi dovolj pridno cenzurirali nezaželeno vsebino. Poljska si želi, da žrtev takšnega pristopa ne bi bili ravno spletni uporabniki. Tehnološki giganti so se tako na področju EU znašli med svojevrstno Scilo in Karibdo. Po eni strani jih čakajo denarne kazni če cenzurirajo premalo, po drugi strani sledijo denarne kazni če cenzurirajo preveč.
Ivan Šokić/Nova24TV
