Piše: C. R.
Demokracija in vladavina prava v EU sta pod udarom, medijska svoboda je ogrožena, stvari se hitro odvijajo v negativno smer in morda je ogrožen celo obstoj EU, so danes ugotavljali udeleženci razprave, ki jo je organizirala evropska poslanka Irena Joveva (Renew/LMŠ), udeležila pa se jo je tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, poroča STA.
Virtualna okrogla miza o vladavini prava, medijih in pravni državi se je vrtela predvsem o vse večjem opuščanju demokratičnih načel in vrednot na Madžarskem in Poljskem, zaradi česar je Evropska komisija proti njima sprožila tudi postopke po 7. členu lizbonske pogodbe za odvzem glasovalnih pravic. Vse večja pa je tudi zaskrbljenost zaradi razvoja dogodkov v Sloveniji. Razmere tu sicer še niso takšne kot na Madžarskem, vendar pa se odvijajo nevarno hitro v to smer.
Pomembno orodje v EU, ki naj bi preprečeval drsenje članic v avtoritarnost, je mehanizem za spoštovanje vladavine prava, ki naj bi se začel uporabljati z letošnjim letom in s katerim naj bi se predvsem preprečilo “iliberalnim režimom” črpanje evropskih sredstev. A Evropska komisija mora najprej oblikovati smernice za uporabo tega mehanizma.
Kot je pojasnila Jourova, sicer evropska komisarka za vrednote in preglednost, želijo biti pri tem zelo temeljiti. “Ne moremo si privoščiti, da bi lahko izgubljali primere pred Sodiščem EU, preveč je na kocki,” je pojasnila. Zdaj se čaka tudi na stališče Sodišča EU, ali je predlagani mehanizem v skladu z evropskim pravom. Sicer pa bo moralo biti pri uporabi tega mehanizma, ki ne bo mogel veljati za nazaj, jasno, da je kršenje načel vladavine prava škodovalo skupnim evropskim sredstvom, je poudarila komisarka.
Slovaški evropski poslanec Michal Šimečka (Renew Europe/PS) je bil frustriran, ker razprave o vladavini prava potekajo že precej dolgo, medtem pa se “situacija na terenu” poslabšuje. “Iliberalne sile hitro napredujejo. Upam, da ne bomo prepozni,” je dejal in pozval k bolj pogumnemu pristopu.
Profesor evropskega prava Alberto Alemanno je opozoril, da Evropska komisija niti ne uporablja vsega arzenala pristojnosti, ki jih ima za ukrepanje proti članicam, ki kršijo pravo pogodb. A za to niti ni kriva Evropska komisija, saj nima dovolj politične podpore, je ocenil profesor in pozval tudi civilnodružbene akterje k večji angažiranosti. Morda bi tudi državljani drugih članic EU lahko sprožili sodne postopke zaradi spornih dejanj ene od članic, je predlagal.
Šimečka je opozoril še, da se pri zagovarjanju demokratičnih vrednot ne sme popuščati. Sicer je na kocki sam obstoj EU, če se bo dopuščalo, da bodo ene države demokratične, druge pa ne. “Zaupanje med državami, vladami in sodišči je mogoče le, če slonimo na istih demokratičnih vrednotah,” je menil evroposlanec in opozoril, da se tovrstne razpoke že kažejo v nizozemskem nepriznavanju sodb poljskih sodišč.
V razpravi je sodeloval tudi prejšnji slovenski premier in šef opozicijske LMŠ Marjan Šarec, ki je opozoril, da vladavina prava “ne more biti ideologija”, ampak je temeljni postulat EU.
Pomemben del demokracije je tudi medijska svoboda, ki pa se v Evropi poslabšuje, je med drugim še opozorila komisarka Jourova. Na to je opozoril tudi namestnik direktorja Mednarodnega inštituta za tisk (IPI) Scott Griffen.
“Vse članice pa bi se morale zavedati, da je novinarstvo eden stebrov demokracije,” je sicer poudarila Jourova in izpostavila, da “zelo pozorno in z veliko zaskrbljenostjo” spremljajo tudi verbalne napade in sramotenje novinarjev v Sloveniji. Izrazila je tudi pričakovanje, da se bodo zapleti glede financiranja STA hitro razrešili.
Glede slednjega problema je bil Šarec zelo oster. “Kar se dogaja s STA, se ne bi moglo dogajati v neki demokratični evropski državi,” je dejal poslanec v DZ. “Izčrpavanje STA je obleganje kot v srednjem veku, kdo bo prej popustil,” je dodal.
Zaskrbljenost zaradi položaja v slovenskih medijih je izrazil tudi Griffen. Še posebej problematični so sistematični napadi na slovenske novinarje na družbenih medijih, ki jih izvajajo tudi najvišji politični funkcionarji. Namen teh napadov pa je spodkopati zaupanje javnosti v delo novinarjev in jim otežiti delo. Dejal je, da “Slovenija sicer še ni Madžarska, a si moramo prizadevati, da to tudi ne postane”.
K čimprejšnjemu ukrepanju je pozvala tudi odvetnica in specialistka za medijsko pravo Jasna Zakonjšek, ki ugotavlja, da se med novinarji, zlasti novinarkami, kaže že velika resigniranost, ker je tovrstnih napadov res veliko in jim je vsem težko sploh slediti.
Profesor novinarstva Marko Milosavljević je opozoril, da so ti napadi tudi opozorilo drugim, ki so morda kritični do te vlade, naj se ne izpostavljajo.
Šarec pa je na koncu odkrito pozval k predčasnim volitvam in k čim večji udeležbi. “Ekstremistov sploh ni veliko, so pa glasni,” je dejal.
Vsekakor je predvsem Šarčev nastop veliko sprenevedanje, če vemo, da je prav Šarec pozival k umiku oglasov iz medijev, ki politično niso ustrezni.
