Papež Frančišek je zadnji dan obiska v Romuniji za blažene razglasil sedem grškokatoliških škofov, ki so jih v času komunističnega režima zaprli in mučili. “Novi blaženi so trpeli in žrtvovali svoja življenja, s tem ko so nasprotovali ideologiji totalitarizma in prisile,” je papež dejal v nagovoru okoli 60.000 zbranim na maši v mestu Blaj.
Uradniki komunističnega režima so škofe 28. oktobra 1948 pridržali in jih obtožili veleizdaje, ker se niso želeli spreobrniti v pravoslavno vero. Umrli so zaradi trpinčenja, nekateri v zaporu, drugi v prostorih pravoslavnega samostana, poročajo tuje tiskovne agencije.
Današnja slovesnost je potekala na Polju svobode v mestu Blaj, kjer so oblasti leta 1948 zahtevale združitev s Pravoslavno cerkvijo, a na to takratni grškokatoliški škof Ioan Suciu ni pristal. Poleg njega so blaženi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa danes postali še škofi Valeriu Traian Frentiu, Vasile Aftenie, Tit Liviu Chinezu, Ioan Balan, Alexandru Rusu in Iuliu Hossu.
Palice celic, v katere so zaprli omenjene škofe, so vgradili v sedež, posebej izdelan za tokratni papežev obisk. Papež Frančišek je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v nagovoru poudaril, da so “ti pastirji, mučeniki vere pridobili in romunskemu ljudstvu zapustili dragoceno dediščino, ki jo je mogoče povzeti v dveh besedah: svoboda in milost”.
Današnje bogoslužje je sicer potekalo v skladu z bizantinskim verskim obredom. To je bilo prvič, da je Frančišek kot papež mašo obhajal po vzhodnocerkveni tradiciji. Nasploh je papež ob tej priložnosti pohvalil raznolikost verskega izražanja v večinoma pravoslavni Romuniji.
Grškokatoliška cerkev je bila v Romuniji med letoma 1948 in 1989 s komunističnih odlokom prepovedana. Večina romunskih katoličanov, katerih skupnost je leta 1948 štela 1,5 milijona ljudi, je zaradi močnega političnega pritiska opustila svojo vero, tako da se je skupnost danes zmanjšala na okoli 200.000 ljudi v državi z 20 milijoni prebivalcev.
Papežev obisk v Romuniji je bil namenjen tudi Romom, ki v državi predstavljajo desetino vseh prebivalcev, povečini pa, tako kot v minulih stoletjih, živijo na obrobju in v revščini. Papež se jim je danes opravičil za vse primere, ko jih je Cerkev diskriminirala.
“Prosim vas odpuščanja. V imenu Cerkve in v Gospodovem imenu vas prosim odpuščanja za vsakič, ko smo vas diskriminirali, z vami slabo ravnali ali vas zaničevali,” je papež dejal v nagovoru tamkajšnji romski skupnosti. Opomnil je, da ravnodušnost povzroča predsodke ter spodbuja jezo in zamere. “Kolikokrat sodimo naglo, z besedami, ki sejejo sovraštvo in delitve,” je opomnil papež.
