Z današnjim dnem bo prenehala veljati izjema od uvedbe sankcij zaradi uvoza nafte iz Irana, ki so jo ZDA dovolile osmim državam. Gre za Južno Korejo, Indijo, Kitajsko, Turčijo, Japonsko, Tajvan ter Italijo in Grčijo. Kakšen bo nadaljnji učinek ameriškega ukrepa na naftni trg in geostrateška razmerja na Bližnjem vzhodu, je težko napovedati.
Gre za naslednji korak v strategiji ZDA oz. administracije predsednika Donalda Trumpa, ki je po izstopu največje svetovne velesile iz iranskega jedrskega sporazuma lani postopoma obnavljala sankcije proti Iranu. ZDA želijo na ta način, kot pravijo v Washingtonu, prisiliti Iran, ki velja za največjega regijskega tekmeca Izraela in Savdske Arabije, glavnih ameriških zaveznic na Bližnjem vzhodu, da se začne “vesti kot normalna država”.
Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je nedavno zatrdil, da je Iran zaradi lani novembra uvedenih sankcij izgubil že na milijarde dolarjev, “s katerimi bi financiral teroristične organizacije, razvijal jedrsko orožje in financiral upornike v Jemnu”.
Med drugim so ZDA uvedle sankcije za države, ki bi uvažale nafto iz islamske republike. Začasno pa so za šest mesecev izjemo dovolile osmim državam, to je Južni Koreji, Japonski, Tajvanu, Italiji, Grčiji, Indiji, Kitajski in Turčiji. Te države naj bi postopoma zmanjševale njihove nabave in so se zavezale k zmanjšanju uvoza nafte.
Medtem ko je prvih pet nabave že občutno zmanjšalo, pa je bilo več negodovanja slišati iz vrst zadnjih treh, ki sankcijam nasprotujejo. Kitajske oblasti so tako opozorile, da bodo ameriške sankcije za uvoz iranske nafte okrepile nemire na Bližnjem vzhodu in ustvarile dodatno napetost na trgu črnega zlata.
Kitajska, ki želi doseči čim bolj širok nabor dobaviteljic nafte in drugih energentov v svojem sosedstvu in širše, zato ostro nasprotuje ameriški implementaciji enostranskih sankcij.
V Teheranu po pisanju tujih tiskovnih agencij poudarjajo, da so pripravljeni na ameriške ukrepe, opozarjajo pa tudi, da bodo ukrepi Washingtona poleg drugih svetovnih velesil razjezili tudi nekatere zaveznike ZDA. Ob tem so ponovili grožnje, da bo v primeru sankcij Iran blokiral prevoz nafte čez strateško pomembno ožino Hormuz na vstopu v Perzijski zaliv.
Nafta se je po Trumpovi napovedi minuli teden, da je izjem za osmerico držav konec, že podražila, kakšen pa bo učinek sankcij v prihodnje, pa je težko reči.
Če je ameriški predsednik pred dnevi ocenil, da ne bo težav z nadomeščanjem iranske nafte, saj bodo Savdska Arabija in druge članice Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) več kot nadomestile razliko po popolni uveljavitvi sankcij na iransko nafto, pa je ruski predsednik Vladimir Putin v začetku tega tedna dejal, da težko oceni, kakšen bo vpliv ameriškega ukrepa na trg črnega zlata.
Po njegovih besedah bodo sicer članice Opeca in nekatere nečlanice kartela na čelu z Rusijo spoštovale dogovor o omejevanju črpanja nafte iz decembra lani, ki velja do julija. Znova bodo države t. i. skupine Opec plus o tem vprašanju govorile konec junija.
