Piše: C. R.
Vojna v Ukrajini bi lahko globalno gospodarsko rast v letu dni zmanjšala za več kot odstotno točko, inflacija pa bi lahko bila zaradi nje višja za 2,5 odstotne točke, v danes objavljenem poročilu navaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Med globalnimi regijami bo najmočneje prizadeta Evropa.
OECD je oceno pripravil na podlagi predpostavke, da bodo šoki na finančnih trgih in trgih surovin, ki jim je svet priča v prvih dveh tednih od ruskega napada na Ukrajino, vztrajali vsaj leto dni. Rusija bi v tem primeru pristala v globoki recesiji, njen bruto domači proizvod (BDP) bi se skrčil za več kot 10 odstotkov, inflacija pa bi se zvišala za skoraj 15 odstotnih točk.
Sicer bi bil učinek teh šokov po regijah različen; najbolj bi bila prizadeta evropska gospodarstva, zlasti tista, ki mejijo na Rusijo ali Ukrajino. Evropi med drugim grozijo občutno višje cene plina, pa tudi sicer so njene gospodarske in energetske povezave z Rusijo močnejše kot tiste preostalih delov sveta. Območju z evrom bo konflikt po izračunih OECD odnesel 1,4 odstotne točke gospodarske rasti, inflacija bo višja za nekaj več kot dve odstotni točki.
Razvita gospodarstva v azijsko-pacifiški regiji in obeh Amerikah imajo šibkejše trgovinske in investicijske povezave z Rusijo, nekatere so tudi njej konkurenčne proizvajalke surovin. Vseeno bo njihova rast počasnejša zaradi šibkejšega globalnega povpraševanja in vpliva višjih cen na prihodke in izdatke gospodinjstev.
Gospodarska rast 38 držav OECD bo zaradi rusko-ukrajinske vojne predvidoma manjša za eno odstotno točko, inflacija teh držav pa višja za dve odstotni točki. Učinek na rast v ZDA bo negativen v višini 0,9 odstotne točke, inflacija v največjem svetovnem gospodarstvu pa bo višja za 1,4 odstotne točke.
Obeti za gospodarstva v razvoju pa se razlikujejo zlasti glede na to, ali gre za proizvajalke ali uvoznice surovin. Kriza bo negativno vplivala na investicije, višje cene hrane in energije pa bodo v teh državah inflacijo potisnile še bolj navzgor kot v razvitih gospodarstvih.
“Zmanjšanje dobave surovin, ki je posledica vojne, še poslabšuje težave v dobavnih verigah, ki so nastale zaradi pandemije covida-19, in ga bodo podjetja in potrošniki občutili še kar nekaj časa,” je ocenil generalni sekretar OECD Mathias Cormann. “Naš odgovor v obliki politik in posegov na trg mora ostati trezen. Potrebujemo razumne kratkoročne in razumne dolgoročne ukrepe,” je menil.
Med drugim je izpostavil močno odvisnost EU od Rusije pri dobavi energije. Rusija zagotavlja 27 odstotkov evropskega uvoza surove nafte, 41 odstotkov uvoza zemeljskega plina in 47 odstotkov uvoza trdih goriv. “Trajalo bo nekaj let, da v celoti nadomestimo to odvisnost in zgradimo energetsko varnost Evrope, a z dejanji bi morali začeti zdaj,” je dejal.
OECD med drugim ocenjuje tudi, da bi morale razvite države nadaljevati korake v smeri normalizacije denarnih politik, a po drugačni stopnji in z rednimi prilagoditvami glede na stanje konflikta. K normalizaciji OECD poziva zlasti v državah, kot so ZDA, kjer je okrevanje po pandemiji covida-19 močno, znaki trajnih inflacijskih pritiskov pa so bili vidni že pred rastjo cen surovin.
Pri fiskalni politiki pa OECD poudarja, da trenutne prioritete vključujejo izdatke za oskrbo beguncev v Evropi in blaženje takojšnjih učinkov skokov cen surovin in nafte na podjetja in gospodinjstva z začasnimi in dobro umerjenimi politikami. Na srednji rok pa bodo nujne investicije v čisto energijo in obrambo, navaja.
