Po bolezni je umrl komunistični diktator, 95-letni Robert Mugabe, ki je Zimbabve vodil 37 let – od samostojnosti države leta 1980 do leta 2017. Kot je značilno za vse komunistične voditelje, je tudi Mugabe za seboj pustil na tisoče nedolžnih žrtev.
Leta 1980 je po razglasitvi samostojnosti Zimbabveja zavladal kot ministrski predsednik. Kako je uničeval državo in škodil prebivalcem, dovolj pove podatek, da je bila pričakovana življenjska doba v državi leta 1980, ko so pregnali Britance, 60 let, leta 2002 pa samo še 40 let.
Predlani so ga zamenjali z državnim udarom vojske, postopek odstavitve je sprožila celo njegova stranka ZANU-PF. Nasledil ga je njegov dotedanji namestnik in favorit vojske Emmerson Mnangagwa.
Marksistični diktator Robert Mugabe je leta 2002 začel množično zaplembo zemljišč in posledično množičnimi umori. Zasegli so številne farme, ki so bile v lasti belskih kmetovalcev, ki so jih nato ubili. To je posledično povzročilo propad proizvodnje in gospodarsko depresijo. Triindevetdesetletni tiran je avgusta letos prisegel, da morilci teh belskih kmetov ne bodo nikoli kazensko preganjani. “Da, veliko je takih, ki so jih med upiranjem ubili. Storilcev pa ne bomo kazensko preganjali, čeprav vemo, kdo so. Zakaj bi jih sploh aretirali?” se je posmehoval. Tako je država pustila svoj pečat in dala vedeti, da te umore, ki se dogajajo še danes, podpira.
Mugabejev prvotni načrt pa ni bila samo usmrtitev belske manjšine, ki naj bi jo varovala Britanija. Želel je uničiti ljudstvo Ndebele, ki mu je predstavljalo konkurenco. S svojo elitno Peto brigado, ki so jo usposabljali vojaki iz Severne Koreje, jih je ubil več deset tisoč. Ko pa se je Mugabe spravil na bele kmete, je v Zimbabveju kmetijska proizvodnja povsem padla. Veliko belskih kmetovalcev je začelo bežati v sosednjo Južno Afriko, prihodnost obleganih kmetov in osiromašenega belega delavskega razreda pa je vse bolj vprašljiva.
V Južni Afriki je vlada že leta 2007 policiji prepovedala objavljanje informacij o žrtvah. Medtem ko uradne statistike o napadih na kmetijah sploh ni, je kmetijsko združenje Transvaal (TAU) ocenilo, da je bilo leta 2016 približno 345 napadov, ki so povzročili 70 smrtnih žrtev. Med leti 1998 in 2016 je bilo umorjenih 1187 kmetov, 400 njihovih družinskih članov, 147 kmetijskih uslužbencev in 24 obiskovalcev kmetij, skupno število pa se giblje med 3000 in 4000. “Povprečno število umorov na 100.000 prebivalcev na svetu je devet,” je dejal tiskovni predstavnik TAU Henk van de Graaf. “V Južni Afriki je 54, v kmetijski skupnosti pa 138. Tako visokega števila nima noben drug poklic na svetu.”
