Piše: C. R.
Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je danes pravnomočno obsodbo proti sebi označil za poskus uničenja Republike Srbske. Ob tem je izrazil prepričanje v svoj prav in sonarodnjake pozval, naj ostanejo mirni in ga podprejo. Kot je zatrdil na tiskovni konferenci v Banjaluki, kljub sodbi ostaja na čelu entitete.
Prizivno sodišče v Bosni in Hercegovini je v današnjem sporočilu za javnost objavilo odločitev o potrditvi prvostopenjske obsodbe Dodika zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Obsojen je na leto dni zapora in prepoved delovanja v politiki. V skladu z odločitvijo sodišča bo moral prenehati opravljati predsedniške dolžnosti.
Pritožba na današnjo odločitev ni mogoča, Dodikov odvetnik Goran Bubić pa je pojasnil, da bo vložil zahtevo za zadržanje izvajanja sodbe do odločitve ustavnega sodišča, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Dodik je ob tem dejal, da po daytonskem sporazumu, ki je oblikoval povojno BiH, ne obstaja niti tožilstvo, niti sodišče BiH. Po njegovem prepričanju gre pri zadnji sodbi za “popolnoma politično odločitev”.
Dejal je, da se bo na pomoč obrnil Srbiji in ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu ter da bo pisal ameriški vladi. Ob tem je največjo krivdo za aktualno politično krizo pripisal Evropski uniji in “muslimanskim strankam”, ki da so v sodelovanju z “muslimanskimi sodniki” – kot Dodik vztrajno zastarelo in žaljivo označuje Bošnjake – privedli do tega.
Ob tem je sonarodnjake pozval, naj ostanejo mirni. “Tukaj se ne bo sprožila nobena puška, največja moč pa je v zbiranju,” je sklenil.
Da gre za politični postopek, je menila tudi članica predsedstva BiH in Dodikova politična zaveznica Željka Cvijanović.
Dodik je bil obsojen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča BiH.
Poleg njega je bil obtožen tudi direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić, ki je sporna zakona objavil v uradnem listu entitete. Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja. Lukić je bil obtožb oproščen že v prvostopenjski sodbi.
Dodik je v preteklih mesecih zaostroval napetosti v državi, saj so njemu zveste oblasti v Republiki Srbski sprejele še več ustavno spornih zakonov. Tožilstvo BiH je nato uvedlo preiskavo proti njemu, predsedniku narodne skupščine Republike Srbske Nenadu Stevandiću in predsedniku vlade entitete Radovanu Viškoviću zaradi suma napada na ustavni red.
Ker se niso odzvali vabilu na zaslišanje, je sodišče BiH za vse tri izdalo nalog za pridržanje. Dodik je sicer kljub temu potoval po BiH kot tudi v tujino, v začetku julija pa se je vendarle zglasil na sodišču, ki je nato preklicalo tiralico. Enako sta za njim ravnala še Stevandić in Višković.
Nacionalistični voditelj je večkrat odkrito zagrozil z odcepitvijo Republike Srbske. Ob pritiskih iz Sarajeva in zahodnih prestolnic nanj se že sicer za podporo zanaša na Beograd in Moskvo.
