6.6 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

O spravnem srečanju italijanskega in slovenskega predsednika: Italijani naj se pokesajo svojega fašizma, mi se bomo pa pokesali zločinov, ki so jih storili komunisti

Iz dneva v dan se približuje 13. julij, ko se bosta slovenski predsednik Borut Pahor in italijanski predsednik Sergio Matarella sestala v Trstu, kjer bosta prisostvovala podpisu dokumenta, s katerim bo Narodni dom prešel v last slovenske narodne skupnosti v Italiji. Ker so v Uradu predsednika republike napovedali, da bosta v znak sprave predsednika položila tudi vence k spomeniku bazoviškim junakom in k spominskim obeležjem na Bazoviški fojbi, je na strani totalitarne levice nastal preplah. Še posebej s strani predsednice SD Tanje Fajon. Za komentar o tem, zakaj je pomembno, da se opravi omenjena spravna slovesnost, smo povprašali dolgoletnega diplomata dr. Ernesta Petriča, ki je med drugim izpostavil, da so takšna dejanja sicer simbolna, ampak zelo pomembna. “S tem počasi odpravljamo ostanke preteklosti v naših glavah.” Naši komunisti in njihovi nasledniki so, po besedah dr. Dimitrija Rupla, zelo zaskrbljeni nad tem, da bi se jim pripisalo kaj grdega v zgodovini. “Oni si od nekdaj želijo biti čisti, deviški junaki, zaradi tega so ti ugovori, kritike s strani Fajonove, Pirjevca itd. Sam se zaradi tega ne bi sekiral. Počakal bi, da se ta stvar lepo izteče, in bi to razumel v smislu, da smo naredili še en korak naprej v izboljšanju slovensko-italijanskih odnosov.”

 

Spomnimo. Spravne poteze predsednika republike so močno razburile evropsko poslanko in predsednico Socialnih demokratov Tanjo Fajon, ki je na družbenem omrežju Twitter zapisala: “Žal poteza Boruta Pahorja odpira veliko bolečino ljudi na Primorskem in v zamejstvu zaradi dogodkov iz preteklosti. Ob zavedanju, da italijanska stran stalno sprevrača zgodovinska dejstva. In da naj bi bil tam tudi vodja Lige Salvini. Razvrednotila bo še vračanje Narodnega doma.”

Strokovnjak za mednarodne odnose dr. Ernest Petrič opozarja, da živimo drug ob drugem in bomo še naprej živeli drug ob drugem. “Sosedje, prijatelji, naši otroci, naši vnuki. Tu živimo v skupni Evropi. Če ta Evropa ne bo povezana, če se ne bomo na nek način prebudili in začeli razmišljati v smeri povezanosti te Evrope, odpravljanju tistih težav, ki so bile v preteklosti in so bile tragične in travmatične, poskušali graditi neko skupno evropejsko bodočnost, se bo našim vnukom slabo pisalo. Zato so taka dejanja, med Nemci in Francozi, med Slovenci in Italijani, Slovenci in Avstrijci, med Rusi in Poljaki, zelo pomembna,” je izpostavil Petrič.

Več si lahko preberete TUKAJ.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine