Britanski premier Boris Johnson je v četrtek predstavil načrte za hitrejšo pridobitev vizuma za “najpametnejše in najboljše”, s čimer želi v državo po brexitu privabiti najboljše znanstvenike. Premier si želi, da bi bila Velika Britanija tudi v prihodnje globalna znanstvena velesila, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Johnson namerava odpraviti omejitve za vizume za visoko kvalificirano delovno silo iz tujine. Ta meja je trenutno postavljena pri 2000 vizumih letno. Dodatno namerava olajšati sistem prihoda na Otok za znanstvenike in njihove družine, med drugim pred prihodom ne bodo več potrebovali ponudbe za delo.
“Ne da moramo le podpirati talente, ki jih že imamo tu, ampak moramo zagotoviti, da naš sistem priseljevanja privablja najboljše ume z vsega sveta,” je dejal Johnson v izjavi za medije. Zagotovil je, da bodo podpirali znanost in raziskave tudi po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije. “Znanstvena skupnost ima ogromno priložnost, da se razvija in izvaža inovacije po svetu,” je dodal. Novi premier je svoje načrte razkril med obiskom znanstvenega centra v Oxfordshiru v osrednji Angliji. Notranjemu ministrstvu in oddelku za poslovanje je že naročil sodelovanje z znanstveno skupnostjo, da bodo lahko skupaj do konca leta zasnovali nov sistem.
Raziskovalci iz držav članic EU predstavljajo okoli polovico znanstvene delovne sile v Veliki Britaniji in za delo na Otoku ne potrebujejo vizuma. Tisti iz tretjih držav pa morajo trenutno prestati strog proces, ki ga nadzira notranje ministrstvo. Postopek traja do sto dni in stane okoli 8000 funtov. Po brexitu bodo morali skozi ta postopek tudi evropski znanstveniki, piše britanski BBC.
Britanski znanstveniki pozdravljajo ukrep, a opozarjajo, da je britanska znanost v veliki meri odvisna tudi od evropskih sredstev. Brexit brez dogovora bi tako po prepričanju znanstvene skupnosti pomenil najslabšo možnost za znanost. Glede na nedavno raziskavo Kraljeve družbe je pri več kot 33 odstotkih britanskih znanstvenih člankov sodeloval najmanj en evropski znanstvenik in država, ki sodeluje pri evropskem projektu Obzorje 2020. V primerjavi je 17,6 odstotka člankov nastalo s sodelovanjem z ameriškimi raziskovalci.
