Piše: Matej Markič (Nova24tv)
Potem ko je v soboto, 9. oktobra 2021, s kanclerskega položaja odstopil dosedanji avstrijski kancler Sebastian Kurz, ga je danes pričakovano nasledil nekdanji zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je že prisegel kot novi kancler Avstrije. 52-letni pravnik in diplomat švicarskega rodu je že več desetletij član Avstrijske ljudske stranke (ÖVP), pričakovati pa je, da bo nadaljeval politiko svojega predhodnika.
Že ko je Sebastian Kurz, potem ko je sredi prejšnjega tedna izbruhnila korupcijska oglaševalska afera, v katero naj bi bil vpleten kancler skupaj s sodelavci, v soboto odstopil s položaja, se je predvidevalo, da ga bo na najvišjem političnem položaju v Avstriji nasledil zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je avstrijsko ministrstvo za zunanje zadeve vodil od 3. junija 2019 po odstopu dotedanje ministrice iz vrst Svobodnjakov Karin Kneissl.
To se je danes z njegovo formalno prisego pri avstrijskem predsedniku Alexanderu Van der Bellnu tudi dejansko zgodilo in s tem je Schallenberg postal 15. kancler v Drugi avstrijski republiki, ki je nastala po koncu 2. svetovne vojne leta 1945. Njegovo mesto avstrijskega ministra za zunanje zadeve je medtem prevzel Michael Linhart, dozdajšnji veleposlanik v Franciji. Schallenberg znotraj ÖVP sicer velja za Kurzevega tesnega zaveznika, zaradi česar ni pričakovati večjih sprememb v usmeritvi vlade, v kateri je poleg Ljudske stranke (ÖVP) še stranka Zelenih.
Novi kancler ima neomajna stališča do begunske politike
Schallenberg je med drugim znan po svojih odličnih diplomatskih in pogajalskih sposobnostih ter nepopustljivih stališčih na področju zunanje politike. Tako odločno nasprotuje sprejemanju dodatnih beguncev v Avstriji, pri tem pa je ostal neomajen tudi, ko je prišlo do požara v begunskem taborišču na otoku Lezbos in ko je prišlo v Afganistanu do prevzema oblasti s strani talibanov; dejal je namreč, da bi morali tiste Afganistance, ki so v svoji državi delali za države Evropske unije, evakuirati v sosednje države, ki mejijo neposredno na Afganistan, nikakor pa ne v Evropo. Prav tako kot so neomajna njegova stališča glede begunske politike, dosledno zagovarja tudi čim hitrejšo in čim obsežnejšo širitev EU na območje Zahodnega Balkana, saj meni, da se lahko svobodni svet edino na ta način učinkovito zoperstavi naraščajočemu vplivu avtoritarnih držav, zlasti Rusije, Kitajske in Turčije, ki na Zahodnem Balkanu prav tako kažejo naraščajoče apetite po širitvi svojih nedemokratičnih tendenc.
Čeprav je Schallenberg sedaj trdno zasidran na kanclerskem sedežu, pa Kurz še ni rekel zadnje besede. Sedaj že bivši kancler se bo tako vrnil v poslanske klopi, kjer bo tudi vodil poslansko skupino Avstrijske ljudske stranke, ki si je v avstrijskem državnem zboru na parlamentarnih volitvah leta 2019 izborila kar 71 poslancev. Kurz bo z odhodom v parlament prejel tudi poslansko imuniteto, a po neuradnih informacijah je bilo iz vrst ÖVP slišati, da naj bi se Kurz v prihodnjih dneh predvidoma odrekel svoji poslanski imuniteti in s tem de facto omogočil nadaljevanje preiskovalnih postopkov, saj želi dokazati, da je nedolžen in da je šlo pri korupcijski oglaševalski aferi povsem verjetno za politično motiviran konstrukt njegovih nasprotnikov iz vrst avstrijske levice, ki jim je bil konservativni mladi in nadvse priljubljeni kancler trn v peti.
