16.2 C
Ljubljana
sreda, 3 marca, 2021

Notranji ministri EU za krepitev zunanje meje in boja proti nasilnemu ekstremizmu na spletu

Notranji ministri EU so danes na virtualnem zasedanju sprejeli skupno izjavo o krepitvi boja proti terorizmu po nedavnih napadih islamskih skrajnežev v Avstriji, Franciji in Nemčiji, v kateri so se zavzeli za okrepitev zaščite zunanje meje unije in boja proti nasilnemu ekstremizmu na spletu s čimprejšnjim sprejetjem zakonodaje na tem področju.

Današnja skupna izjava, sprejeta natanko pet let po terorističnem pokolu v Parizu, ki je terjal 130 življenj, je močno znamenje solidarnosti in enotnosti ter potrditev, da je Evropa, če sodeluje, velesila, je poudaril nemški notranji minister Horst Seehofer.

Iz skupne izjave na šestih straneh, v kateri ministri najodločneje obsojajo “barbarska dejanja”, je izpostavil poudarek, da unija ne bo odstopala od evropskega načina življenja in od svojih skupnih vrednot, kot so vladavina prava, svoboščine in pluralnost.

Ministri tudi izpostavljajo, da boj unije proti terorizmu ni uperjen proti nobenemu verskemu ali političnemu prepričanju, temveč proti fanatičnemu in nasilnemu ekstremizmu, ter naštejejo, kaj vse je v minulih letih že bilo storjeno.

Tako Seehofer kot evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson sta ob tem pozvala k čim boljšemu izvajanju že sprejetih dogovorov, še zlasti k čimprejšnjemu sprejetju zakonodaje, ki bo terjala odstranitev terorističnih vsebin s spleta v eni uri po nalogu pristojnih nacionalnih oblasti.

Trenutno še potekajo pogajanja članic unije in Evropskega parlamenta o tej zakonodaji, ki jo je komisija predlagala septembra 2018. Pomembno je, da se dogovor doseže pred božičem, je pozval Seehofer.

Johanssonova je pozvala tudi k doslednemu izvajanju že sprejete zakonodaje za otežitev dostopa do strelnega orožja v EU, direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR), direktive za boj proti terorizmu iz leta 2017, ki je med drugim kriminalizirala priprave na teroristične napade, in schengenskega informacijskega sistema.

Po podatkih agencije za zunanje meje Frontex 22 odstotkov oseb, ki so vstopile v unijo, na meji niso preverili na podlagi SIS, kar kaže, da očitno še obstaja prostor za izboljšave, je ponazorila komisarka.

Komisija bo 9. decembra predstavila nov protiteroristični sveženj, ki naj bi vključeval krepitev evropskega policijskega urada Europola.

Še pred koncem leta je pričakovati tudi predlog direktive za krepitev odpornosti bistvene infrastrukture. Prav tako je načrtovana revizija prümske pogodbe, s katero je unija okrepila policijsko sodelovanje pri izmenjavi podatkov o DNK, prstnih odtisih in registrskih tablicah v boju proti terorizmu in čezmejnemu kriminalu.

Še zlasti pa je po komisarkinih besedah pomembno, da članice bolj sodelujejo. “Potrebna je boljša izmenjava informacij in izmenjava boljših informacij,” je izpostavila.

Skupne definicije osebe, ki predstavlja teroristično grožnjo, še ni. Ministri danes po Seehoferjevih besedah niso imeli časa za podrobno razpravo o tem.

Prav tako še preučujejo možnost ukrepanja glede nadzora nad šifriranimi podatki. Seehofer se je danes zavzel za to, da bi lahko imele vlade v okviru boja proti terorizmu dostop do šifrirane komunikacije, na primer na digitalnih platformah, kot sta Signal in WhatsApp.

Francoski predsednik Emmanuel Macron v okviru krepitve boja proti terorizmu želi tudi reformo schengna, a danes ministri niso podrobno govorili o tem, saj se konkretni predlogi Francije pričakujejo v prihodnjih tednih.

Johanssonova je napovedala, da bodo ministri v ponedeljek dobili vabilo na prvi schengenski forum, ki bo konec meseca. S tem bodo sprožili razpravo, ki bo podlaga za pripravo nove schengenske strategije, ki jo bo komisarka predstavila maja prihodnje leto.

Zadnje novice

Sorodne vsebine