Piše: Bogdan Sajovic
Znanstveni in poslovni interesi Elona Muska obsegajo široko področje. V zadnjem času je tudi izredno aktiven v politiki. V spregi z Donaldom Trumpom napoveduje, da bo razstavil ameriško globoko državo. Leto 2025 bo po vsem sodeč zelo dinamično.
Elon Musk se je rodil v Pretorii v Južnoafriški republiki, 28. junija 1971. Od dvanajstega leta se je ukvarjal z računalniškim programiranjem in kot sedemnajstletnik je odšel na šolanje najprej v Kanado, nato pa v ZDA.
Podjetniški vizionar, ki namerava kolonizirati Mars
Ima dve diplomi − eno iz poslovnih ved, eno pa iz fizike. Leta 1995 je začel z doktorskim študijem, vendar ga je kmalu opustil, da bi se posvetil poslovni karieri. S sodelavci je ustanovil podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem računalniškega softvera, in podjetje PayPal, ki se je ukvarjalo s finančnimi storitvami prek omrežja. Musk je do leta 2002 z dobičkom prodal svoje deleže v teh podjetjih in se posvetil podjetništvu na področju visoke tehnologije in varstva okolja. Ustanovil je vesoljsko podjetje SpaceX, podjetje Tesla, ki izdeluje med drugom električna vozila, SolarCity, družbo za izkoriščanje sončne energije. Je soustanovitelj OpenAI, raziskovalnega podjetja na področju umetne inteligence, in Neuralinka, ki raziskuje nevrotehnologijo ter možnosti povezav med človekovimi možgani in računalnikom. Ustanovil tudi podjetje Boring za graditev infrastrukture in vrtanje predorov. Musk zatrjuje, da je eden glavnih ciljev, ki si jih je zadal v okviru svojih podjetij, kolonizacija Marsa, da bi tako preprečil izumrtje človeštva zaradi morebitne globalne naravne katastrofe.
Leta 2022 je za 44 milijard dolarjev kupil tudi spletnega velikana Twitter in ga preimenoval v X ter tako postal tudi pomemben igralec na področju informacijske tehnologije.
Musk je ta čas najbogatejši človek na planetu, revija Forbes njegovo premoženje ocenjuje na 421 milijard dolarjev.
Ikona zagovornikov prostega trga
Musk je odločen zagovornik prostotržnega gospodarstva, nasprotuje vmešavanju države, regulacijam in državnim subvencijam ne le v gospodarstvu, pač pa tudi na področju znanosti. Kot drugi zagovorniki prostega trga je prepričan, in to svoje prepričanje pogosto tudi javno pove, da so državne agencije, kot je na primer Nasa, obremenjene z rigidno birokracijo, s političnimi smernicami vladajoče opcije, ki protežira ali zatira projekte v skladu s svojo politično opredelitvijo in so za nameček še brez domišljije ter nepripravljene na kakršnokoli tveganje. Zaradi tega so projekti, ki se jih loti država, veliko dražji (navsezadnje je nanje obešen še ves gromozanski državni aparat in različni politični priskledniki) in tudi njihova realizacija je počasnejša. Alternativa zasebne iniciative tudi v znanstvenih projektih, kot jo predstavlja on, je torej veliko uspešnejša, posledično prinaša tudi dobiček, iz katerega se financirajo naslednji projekti in se tako ne črpa denar davkoplačevalcev. Zaradi tega svojega prepričanja in uspehov, ki jih dosega, je postal tako rekoč ikona zagovornikov prostega trga.
Vendar pa ga precej ljudi kritizira in obtožuje, da pozira in je v bistvu hinavec. Trdijo namreč, da kljub svojemu javnemu odločenemu nasprotovanju državnim subvencijam in vmešavanju države, v zakulisju ne nasprotuje tako odločno možnosti državnih subvencij za svoja podjetja. Po mnenju kritikov je celi mreži političnih lobistov, ki jih deloma ali v celoti plačuje Musk, uspelo zagotoviti različne davčne olajšave za Muskova podjetja, zemljišča, ki so bila dana zastonj ali za simbolično ceno za graditev objektov, izvzetje iz lokalnih obdavčitev in dajatev, pa tudi izvzetje iz obdavčitev ali državne subvencije za kupce Muskovih proizvodov oziroma uporabnike njegovih storitev.
Musk obtožbe, da dobiva subvencije, zavrača. Glede državnih naročil, recimo na področju obrambe ali vesoljskih poletov, pravi, da jih pač dobiva zato, ker njegova podjetja postavljajo konkurenčno ceno in sprejemljive roke ter zagotovila za izvedbo, se pravi, da so tržno za naročnika ugodnejši od tekmecev in zato dobijo posel. Priznava pa, da je v preteklosti financiral obe glavni politični stranki, ker je to za podjetnika pametno, da si zagotovi dostop do »ušes« tistih, ki nam krojijo vsakdanjik.
Politični premik v desno
Vendar pa se je Musk v zadnjem času politično bolj izpostavil in se pomaknil v desno. Musk ima namreč ducat otrok iz več zvez. Eden njegovih sinov se je razglasil za transžensko in se odrekel očeta. Musk je za to okrivil kulturni marksizem in prebujensko ideologijo, ki sta se na široko razpasla tudi med šolniki. Dejal je, da namerava uničiti ta »prebujenski mentalni virus«.
Ko je Musk začel svoje nove politične poglede širiti na spletnih omrežjih, je bil večkrat blokiran. Ker se je pritoževal, mu je neki levičarski aktivist posmehljivo odgovoril, češ da »zasebna podjetja lahko dovolijo objavo komurkoli hočejo« in »naj si kupi Twitter, pa bo lahko objavljal, kar bo hotel«. Musk je nato dejansko za 44 milijard dolarjev kupil Twitter in razglasil, da lahko vsak brez cenzure objavlja na tem spletnem omrežju. Levo liberalna progresivna druščina je seveda skočila v zrak. Kričali so, da »ne bi smel imeti en sam človek tolikšne moči v informacijskem prostoru«, kar jih seveda ni motilo, ko je to moč imel superprogresivni Jack Dorsey. Pozvali so Muska, naj da raje milijarde za »boj proti revščini«, niso pa k temu pozivali Dorseyja in drugih delničarjev Twitterja, ki jih je Musk izplačal. Skratka, bili so pritiski, naj se prepeči prodaja podjetja Musku, in potem pritiski, naj nadaljuje s cenzurno shemo, ki jo je uvedel Dorsey. Levičarske vlade več držav so grozile z blokadami Twitterja (oziroma po novem X), globalistični poslovni krogi pa so grozili z umikom oglasov in s tem velikega dela prihodkov, če bo Musk ukinil cenzuro na svojem omrežju. Musk pa jim je preprosto odvrnil, »naj se j…..«.
Vojna napoved globoki državi
Musk se je lani zvezal z Donaldom Trumpom in mu dal na razpolago svoje spletno omrežje ter tudi obljubil izdatno financiranje, če bo treba. Trump pa je napovedal, da bo Muska imenoval za posebnega svetovalca za področje »vladne učinkovitosti«. To v bistvu pomeni vojno napoved globoki državi − razbohoteni zvezni birokraciji in vsem prisesanim podsistemom. Musk naj bi vodil čistko tega birokratskega mastodonta, ki je za nameček še močno prepleten z levo liberalnimi elementi, ki vsiljujejo v vse pore ameriške družbe progresivno prebujensko ideologijo, še več, jo tudi izvažajo po svetu in pri tem uporabljajo ameriško politično, vojaško in gospodarsko moč kot sredstvo pritiska.
A tudi Musk se očitno ne namerava osredotočati samo na ZDA. Na svojem spletnem omrežju je začel kritizirati levo liberalne politike tudi v drugih državah, na primer v Nemčiji, Kanadi, Franciji, Veliki Britaniji, ter začel pozivati tamkajšnje volivce, naj podprejo opozicijo. Levo liberalna druščina je takoj zatulila, da gre za »nedopustno vmešavanje v demokratične procese suverenih držav«. Ta druščina pa nima nobenega problema, ko to počene denimo George Soros, kar je nazoren primer običajne levo liberalne hinavščine.
Trumpova zmaga je sprožila šok po vsem zahodnem svetu. Pozicije levo liberalnih globalistov so se hudo zamajale in nastaja desno konservativni val, ki bi lahko, upajmo, odplaknil prebujensko gnilobo. Kot vse kaže, bo leto 2025 izredno dinamično, Musk pa namerava igrati pri tem pomembno vlogo.
