23.9 C
Ljubljana
ponedeljek, 24 junija, 2024

Na prelomnih volitvah Turki odločajo o usodi predsednika Erdogana

Piše: STA

V Turčiji danes potekajo predsedniške in parlamentarne volitve, ki jih mnogi označujejo za najpomembnejše v moderni zgodovini države, saj več kot 60 milijonov volivcev odloča, ali bo po 20 letih turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ostal na položaju. Po napovedih bo zmagovalec predsedniških volitev znan šele po drugem krogu 28. maja.

Med tremi kandidati naj namreč nihče ne bi dobil več kot polovico potrebnih glasov. Najresnejši tekmec Erdogana je opozicijski kandidat Kemal Kilicdaroglu, vodja socialdemokratske stranke CHP, ki ga podpira raznoliko opozicijsko zavezništvo šestih strank, znano kot Miza šestih, podprla pa naj bi ga tudi prokurdska Ljudska demokratska stranka (HDP).

Kilicdaroglu obljublja odpravo predsedniškega sistema, v skladu s katerim ima Erdogan široka pooblastila. “Vsi smo pogrešali demokracijo,” je v Ankari ob oddaji svojega glasu danes dejal Kilicdaroglu in napovedal, da bo v državo “prišla pomlad”.

“Upam, da bo izid po večernem štetju glasov dober za prihodnost naše države, za turško demokracijo,” pa je po oddaji glasu v Istanbulu povedal Erdogan, pri čemer zmage ni napovedal.

V predsedniški tekmi sodeluje še kandidat ultranacionalističnega zavezništva ATA Sinan Ogan, ki pa naj ne bi imel možnosti za zmago. Četrti kandidat, predsednik Domovinske stranke Muharrem Ince, je v četrtek odstopil od kandidature.

Volišča bodo odprta do 16. ure po srednjeevropskem času, prvi izidi pa naj bi bili znani po 20. uri, poročajo tuje tiskovne agencije. Okoli 1,76 milijona volivcev je sicer v tujini – Nemčiji, Franciji in drugih državah – že glasovalo. Volilna udeležba v tujini je bila 53-odstotna.

Po napovedih bo končni rezultat predsedniških volitev znan šele po drugem krogu 28. maja. Trenutno ima v anketah rahlo prednost Kilicdaroglu, Erdoganov položaj in položaj njegove konservativne islamistične Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) pa naj bi bil ogrožen kot še nikoli doslej, med drugim tudi po zaslugi februarskega uničujočega potresa. Poleg kritik na račun odziva na potres in odgovornosti za obseg njegovih posledic, Erdoganu očitajo tudi vse večjo avtoritarnost.

Kilicdaroglu kot umirjen in pošten politik predstavlja kontrast ognjevitemu in oblastnemu Erdoganu, ki je predsednik že dva mandata, njegov tretji pa bi bil načeloma neskladen z ustavo, če ne bi leta 2018 uveljavili nov predsedniški sistem.

Turški parlament ima 600 sedežev, poslanci pa so izvoljeni za pet let. Za vstop v parlament mora stranka zbrati vsaj sedem odstotkov glasov ali biti del zavezništva, ki zbere tolikšen delež. Za sedeže v parlamentu se danes poteguje 24 strank in 151 neodvisnih kandidatov. V parlamentu ima trenutno večino Erdoganova stranka AKP v zavezništvu z ultranacionalistično stranko MHP.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine