Piše: C. R.
Medtem ko Rusija s svojimi vztrajnimi napadi še naprej uničuje starodavna ukrajinska mesta in kulturne znamenitosti, nemški strokovnjaki združujejo moči, da bi rešili dragoceno dediščino te države.
Poleg velikega človeškega trpljenja, ki se je zgodilo, odkar je Rusija 24. februarja napadla Ukrajino, je zaradi trajajoče vojne ogrožena tudi ukrajinska kulturna dediščina. To vključuje cerkve, zgodovinske znamenitosti, muzeje in spomenike. Do sedaj so ocenili, da je bilo poškodovanih že več kot 50 spomenikov.
Beate Reifenscheid, predsednica nemške podružnice Mednarodnega sveta muzejev -ICOM-, meni, da je ta številka veliko višja. Za Mariupol ne vemo, kakšna škoda je nastala, treba je predvidevati, da je tam vse izgubljeno.
Marca je Claudia Roth, komisarka nemške zvezne vlade za kulturo in medije, skupaj z nemškim zunanjim ministrstvom ustanovila mrežo za zaščito kulturnih dobrin v Ukrajini. Cilj je boljša zaščita kulturnih vrednot, zbiranje informacij in usklajevanje ukrepov pomoči. Veliko dela bo opravljal ICOM Nemčija kot osrednja kontaktna točka.
Preveč stvari hkrati
ICOM, ki je bil ustanovljen leta 1946 skupaj z Unescom, sestavlja 151 nacionalnih odborov. Nemška predsednica ICOM dodaja, da so kulturne ustanove zaprosile za pomoč tudi med protesti proti diktaturi v Belorusiji leta 2020.
Težka naloga je zdaj ohraniti jasen pregled nad razmerami sredi zmedenega in nenehno spreminjajočega se vojnega scenarija. Trenutno so sredstva omejena na pomoč institucijam na ukrajinskem ozemlju. Takojšnje evakuacije predmetov čez mejo ne načrtujejo, saj bi s tem Ukrajina ostala brez kulturnih dobrin.
Poleg tega bi se v primeru začasne hrambe umetniških del zunaj Ukrajine pojavilo pomembno vprašanje: kaj bi se zgodilo, če bi Rusija zmagala v vojni in zasedla Ukrajino? Ali bi bilo treba umetniška dela vrniti agresorju?
Zaščita lesa pred ognjem
Mreža za varstvo kulturnih dobrin vključuje številne ustanove, kot so Nemška narodna knjižnica, Pruska fundacija za kulturno dediščino in Zvezni arhiv, ki o ukrepih odločajo na digitalnih sestankih z drugimi odbori ICOM. Na začetku vojne je bilo dogovorjeno, da se za zaščito pošlje embalaža. Odpeljali so jih do poljsko-ukrajinske meje in jih nato po novih poteh poslali na cilj.
Danes je potreben material, iz katerega je mogoče izdelati nove škatle za shranjevanje in prevoz mobilne opreme, gasilne aparate, odeje in negorljive izdelke za barvanje lesa. Težje je najti tehnično opremo, na primer klimatske naprave za predmete, ki jih je treba zaščititi pred vročino ali vlago. Sodelujoče institucije podpirajo Ukrajino na različne načine. Nemški arheološki inštitut pomaga pri vrednotenju satelitskih fotografij za dokumentiranje in preverjanje poškodovanih kulturnih spomenikov. Ukrajinsko ministrstvo za kulturo in informacije je vzpostavilo spletno stran, prek katere lahko očividci in prebivalci prijavijo škodo. Registriranih je bilo že 166 prošenj, čeprav vse še niso bile preverjene. Na fotografijah so na pročeljih muzejev in cerkva vidne luknje od krogel ali obstreljevanje.
Dokumentiranje vojnih zločinov
Dokumentacija je pomembna tudi zato, ker se uničenje kulturnih dobrin šteje za vojni zločin. Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je marca pisala ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in zahtevala zaščito ukrajinske kulturne dediščine.
Rusija je podpisnica Haaške konvencije o varstvu kulturnih dobrin v oboroženih spopadih iz leta 1954. V skladu z mednarodnim pravom se podpisnice zavezujejo, da bodo med vojno ali oboroženim spopadom varovale kulturno dediščino pred poškodbami, uničenjem, krajo, plenjenjem in nezakonito zasedbo. Na žalost Rusija zanika kulturno identiteto Ukrajine, saj želi uničiti dušo in DNK Ukrajine pri čemer je kulturna dediščina države njen bistveni del.
Vir: DeutscheWelle
