Nemška kanclerka Angela Merkel in slovenski premier Marjan Šarec sta danes v Berlinu pohvalila odlične gospodarske odnose med državama, govorila pa sta tudi o pripravah na vrh EU in vprašanjih brexita, migracij in varovanja zunanjih meja EU. Merklova je Slovenijo pohvalila, da opravlja odlično delo pri varovanju zunanje schengenske meje.
Nemška kanclerka je ponudila tudi pomoč pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. “Nemčija bo podprla vsa prizadevanja za rešitev spora o meji med Slovenijo in Hrvaško. Seveda je to v prvi vrsti odgovornost obeh strani, ampak ob zelo veliko problemih na svetu si želimo, da bi ta problem lahko rešili,” je dejala kanclerka na skupni novinarski konferenci po srečanju.
Hkrati je poudarila, da javno o tem problemu ne želi razpravljati, saj da se pred novinarji ta tema zagotovo ne bo razrešila. Je pa na novinarsko vprašanje potrdila, da je nemško stališče jasno – arbitražno razsodbo je treba spoštovati.
Slovenski premier je glede tega vprašanja poudaril, da se je zdaj mogoče pogovarjati le še o implementaciji arbitražne razsodbe. Slovenija bo branila svoje interese, bo pa tudi v bodoče pri tem vprašanju konstruktivna. Sicer Slovenija ne želi biti država “le enega problema”, je dejal.
Premier je kasneje na pogovoru s slovenskimi novinarji v Berlinu pojasnil, da Merklova ponuja pomoč glede implementacije arbitraže, ne pa glede odpiranja celotnega vprašanja od začetka.
“Kanclerka ne more igrati vloge mediatorja, ker je bilo to že sodišče. Kanclerka lahko pomaga pri tem, da pove, da je sodbo treba spoštovati in implementirati in da je to naša naloga. V tej smeri sem to razumel,” je pojasnil slovenski premier.
Sicer pa Merklovo to vprašanje skrbi tudi v luči položaja na Zahodnem Balkanu, saj bo rešitev vprašanja arbitraže med Slovenijo in Hrvaško lahko tudi presedan za celotno regijo, je še pojasnil Šarec.
Kot je dejal, sta z Merklovo zaskrbljena glede dogajanj na Zahodnem Balkanu. Sam je izpostavil BiH, kjer je bil v predsedstvo izvoljen Milorad Dodik, zaskrbljujoče je zanj tudi, da Hrvaški ni všeč, kdo je bil izvoljen za predstavnika hrvaškega naroda v predsedstvu. Zaskrbljen je tudi glede dogajanja v Makedoniji po neuspelem referendumu o spremembi imena države.
Slovenijo sicer Merklova vidi kot poznavalko razmer v regiji in kot je še pojasnil Šarec, sta se dogovorila, da bosta na tem področju sodelovala.
Merklova je sicer na novinarski konferenci pogovore s Šarcem označila za zelo dobre. Po njenih besedah so odlični tudi dvostranski odnosi in gospodarsko sodelovanje. Menjava se je v zadnjih letih okrepila na skoraj 12 milijard evrov. Čeprav je Slovenija majhna država, je tolikšna menjava “zelo, zelo dobra”, je poudarila nemška kanclerka.
Poudarila je, da sta avtomobilska in tehnična industrija obeh držav zelo tesno prepleteni. Slovenija je tudi zanesljiva država za nemške vlagatelje, je poudarila, hkrati pa se zavzela za še dodatno krepitev sodelovanja.
Tudi Šarec je izpostavil velik pomen gospodarskega sodelovanja z Nemčijo. “12 milijard ni mačji kašelj”, glede na to, da je Slovenija toliko manjša od Nemčije, je dejal in nakazal, da je tudi zato izbral Berlin kot svojo prvo dvostransko pot v tujino na položaju predsednika slovenske vlade.
V tem smislu sta govorila tudi o zaostrovanju razmer na področju svetovne trgovine, ko ameriški predsednik Donald Trump napoveduje uvedbo carin na nemški izvoz. Šarec je glede tega izrazil zaskrbljenost, ker se podira sedanji sistem. EU bo verjetno na to odgovorila, “a scenarij ni noben dober”.
Govorila sta tudi o pripravah na vrh EU, na katerem naj bi v prvi vrsti dokončali dogovor z Veliko Britanijo glede brexita, pri čemer si Šarec želi več konstruktivnosti Londona, govorila pa sta tudi o vprašanju migracij in varovanja schengenske zunanje meje in tudi zunanjih meja EU nasploh.
Tako Merklova kot Šarec sta ocenila, da imata državi pri tem zelo podobna stališča in poglede. “Želimo povedati, da smo si pri mnogih vprašanjih blizu. Oba meniva, da je treba Evropo graditi na temeljih sodelovanja,” je še poudaril Šarec in dodal, da Slovenija “nikakor ne želi biti država, ki bi iskala samo koristi, ampak želimo EU tudi nekaj dati”.
V tem smislu je Šarec izpostavil, da Slovenija “brani schengen”. “Svojo nalogo bomo še naprej dobro opravljali. Vprašanja notranje varnosti so izjemnega pomena, tudi za gospodarstvo,” je poudaril.
S to oceno se je strinjala tudi Merklova. “Slovenija naredi vse za varovanje zunanje schengenske meje in če kje Slovenija potrebuje podporo, jo bo dobila,” je dejala in izpostavila tudi sodelovanje z evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex). Šarec je dodal še, da bi sile Frontexa lahko uporabili tudi pri skupnem varovanje zunanjih evropskih meja, se pravi meja Hrvaške z BiH in Srbijo.
Šarec je potem v pogovoru s slovenskimi novinarji še pojasnil, da je dal Merklovi s tem, da je Slovenija verodostojna pri varovanju zunanje schengenske meje, jasno vedeti, da ni več potrebe po nadzoru na notranjih mejah, ki ga sicer izvaja tudi Nemčija. Pri tem je pozval k “vrnitvi nazaj k schengnu”.
Sicer je Šarec obisk pri nemški kanclerki označil za uspešnega. “Nekateri pravijo, da smo preveč proameriški. Mislim, da nismo. Mislim, da sem ravno s tem obiskom dal signal, da ostajamo proevropski,” je še poudaril slovenski premier.
