Med državami, ki v ponedeljek ne bodo pristopile k dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, so predvsem evropske države. Nekatere dokončne odločitve še niso sprejele, tako da bi lahko pristopile kasneje.
Avstralija k dogovoru ZN ne bo pristopila, ker bi lahko ta po oceni avstralske vlade “ohrabril nezakonito priseljevanje” v Avstralijo. Dogovor tako spodkopava nacionalne interese države, je poudarila avstralska konservativna vlada, ki je sicer znana po svoji ostri priseljenski politiki.
Avstrija se je od dogovora umaknila, ker po mnenju vlade, ki jo sestavljata konservativna ljudska stranka in skrajno desni svobodnjaki, ta ni ustrezen za reševanje migracijskega vprašanja. Bojijo se tudi izgube suverenosti pri migracijski politiki ter brisanja razlik med zakonitimi in nezakonitimi migracijami. Avstrija, ki se je v imenu EU pogajala o dogovoru, je s tem sprožila plaz umikov drugih evropskih držav.
Bolgarija k temu dokumentu ne bo pristopila, ker je po navedbah tamkajšnje vlade v nasprotju z nacionalnimi interesi države.
Češka prav tako meni, da dogovor ne razlikuje med zakonitimi in nezakonitimi migranti, kar pa je ena od čeških prioritet. Zato se je vlada populističnega premierja Andreja Babiša odrekla dogovoru.
Dominikanska republika dogovora ne bo potrdila, ker je v nasprotju z nacionalnimi interesi te države.
Italija v Marakešu ne bo pristopila k dogovoru, ker je vlada odločitev o tem predala italijanskemu parlamentu, ki do ponedeljka ne bo odločil. Populistična vlada sicer nasprotuje dokumentu.
Izrael je umik utemeljil s tem, da so zavezani varovanju svojih meja pred nezakonitimi migranti.
Latvija je dogovor zavrnila v parlamentu. Nasprotniki so med drugim poudarili, da je dokument zelo slabo pripravljen, glede na to da bi lahko nekega dne vplival na celoten svet. Vlada je sporočila, da bo spoštovala odločitev parlamenta.
Madžarska se je umaknila že v zadnjem krogu pogajanj o dogovoru, saj je ta po mnenju vlade premierja Viktorja Orbana v nasprotju z zdravo pametjo ter varnostnimi interesi države in evropsko varnostjo. Poleg tega spodbuja migracije, so poudarili.
Poljska, kjer vlada konservativna stranka Zakon in pravičnost, prav tako meni, da bo dogovor okrepil migracijsko krizo, zaradi česar k njemu ne bo pristopila.
Slovaška, kjer je odločitev sprejel parlament, ne bo pristopila, ker dogovor v svoji trenutni obliki ni v skladu z varnostno in migracijsko politiko države. Zaradi zavrnitve v parlamentu je odstopil slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak, ki podpira dogovor, vlada pod vodstvom premierja Petra Pellegrinija pa mu nasprotuje.
Švica bo podobno kot Italija odločitev o pristopu še sprejela v tamkajšnjem parlamentu. Pred tem je sicer švicarska vlada napovedala podporo dogovoru.
ZDA so bile edina od držav članic ZN, ki julija dogovora niso podprle. Iz pogajanj so se umaknile že decembra lani pod vodstvom administracije ameriškega predsednika Donalda Trump, ki je znan po ostri protipriseljenski politiki.
