Vse, kar so pričakovali, želeli, svetovali ali izsiljevali, so naredili z namenom pogajanja za vstop Makedonije v Evropske ekonomske, politične in vojaške integracije. Veste zakaj? Zato, ker vse kaj so počeli, so počeli s figo v žepu. Poznaš sebe in veš, da samo s prilagajanjem v skladu z tehnicističnimi merili dosežeš veliko, vse pa zagotovo nikdar. To se je zgodilo z Makedonijo. Niso znali, niso mogli, tudi zmogli ne, biti pristni, biti oni, takšni kot so. Namesto tega so izbrali napačno, škodljivo, samouničujočo politiko do lastnega naroda.
Zato so jo (in jo bodo) odnesli še hujše kot so pričakovali. Ne da ne bodo dobili datum začetka predpristopnih pogajanj, celo so vzeli, povlekli nazaj priporočila nazaj, ki so jih dobili junija o morebitnem začetku predpristopnih pogajanj za vstop Albanije in Makedonije v Evropsko unijo. S tem se tudi pove, da taista priporočila ne bodo imela nobeno težo v nadaljnjih postopkih ob morebitnem pogajalskem procesu. Kot navajajo nekateri belgijski mediji, sta poleg Francije proti začetku predpristopnih pogajanj tudi Danska in Nizozemska.
Kako naprej? Težko. Do sedaj se je zgodilo največ tega, kar se ne bi smelo niti v sanjah. Najhujših. V želji, da ugodi silam in stanjem, ki nimajo nič skupnega z normalnostjo države, je Vlada Zorana Zaeva uničevala sistematično in nevednosti in neumnosti vse pomembne dejavnike v državi, ki bi bili lahko področja o katerih se odloča, kadar se odloča o usodi države.
Odločilno vprašanje poleg nekih formalnih, za lase privlečenih, je vprašanje korupcije v državi. Tej korupciji lahko rečemo »polnovredna« sistemska in sistematična. Korupcija, ki je zažrta v vse pore družbe, v vse pore aparata, ki se imenuje država, kjer se za navadno »prejemanje« pisarniške kljuke v provinci kasira določena tarifa. Ni ga področja, kjer ne bi mogli srečati korupcijska dejanja in rizike. Da se cela mesta vodijo na klasičen mafijski in podkupovalni sistem «zaščite« je jasno kot beli dan sredi Jeruzalema. Ta gospa »korupcija« v državi z nesrečno usodo kljub odličnim ljudem, je v zelo »blizkem« sorodstvu s klientelizmom in nepotizmom. Država, kjer predsednik Vlade prakticira vse prvine prej omenjenih »sorodnih« sestavin, ne more in ne sme v EU sestavo, preden ne opravi dolgotrajno očiščevalno terapijo.
Drugo boleče področje, ki ga je razbolel do metastaz, je tako imenovana izguba suverenosti. Makedoniji se je to zgodilo. Prvič v odnosih z Grčijo. Po dolgoletni blokadi s strani Grčije, sta se »vladi« Grčije in Makedonije dobili na Prespanskem jezeru in prvič je Makedonska vlada brez legitimacije lastnega naroda izdala državo in narod, in iz »fundamenta« potegnila glavno »opeko,« na kateri sloni samobitnost naroda in suverenosti države, to je sprememba imena. Garancije ni, da se ne bodo pojavile nove oblike izsiljevanja ali zaviranja procesov. Drugo področje izgube suverenosti je meddržavni dogovor z Bolgarijo. S tem meddržavnim dogovorom se Zaev kapitulantsko podredi dogovoru z bolgarskim predsednikom o revidiranju zgodovine makedonskega naroda, oziroma s floskulo, da sta oba naroda dejansko podobne ali enake usode ter da so dogodki iz zgodovine enega naroda, tudi del zgodovine drugega naroda, seveda enosmerno, njim v prid, Makedoniji pa samo v škodo. Tudi da sta jezika dva elementa enega istega. Ko se je nekdo pozanimal, ali ni to želela Evropa spremembo imena za začetek, pa so dobili odgovor, da je to bil pogoj lokalnih (regionalnih) igralcev na politični sceni, kot sta Grčija in Bolgarija, sicer pa to ni pogoj »conditio sine qua non«.
Suverenost in svoboda nimata cene, s katero bi lahko trgovali in pričakovali primerno plačilo.
Tretje področje kjer je Makedonija izgubila in nič dobila, je bilingvizacija države. Uvajanje albanskega jezika kot drugi jezik na celotnem območju države. S tem je izvedla redefiniranje države v še enem elementu državnosti. Beneška komisija, ki so ji zaupane presoje v tovrstnih primerih, je ocenila kot nepotrebno, nekoristno celo nesmiselno glede na učinke, ki jih proizvaja kot je status enega od dveh jezikov za manjšinskega. O finančnem dejavniku ter administrativnem nesmislu in primerne zastopanosti ter razvodenitve še tistega malo veznega tkiva v delovanju prava na celotnem območju njihove države.
Paralela s Slovenijo daje zanimivo sliko. Makedonija je padla na vseh omenjenih področjih in ne more nikamor, zaradi prežetosti z omenjenimi anomalijami v državi. V Sloveniji pa vse, kar je bilo do sedaj narejenega z nezmanjšano hitrostjo uničuje in razgrajuje s strani Vlade in predsednika, ki je svetonazorsko blizu makedonskemu predsedniku vlade. Celo tako daleč lahko gremo, da lahko rečemo, da so slovenski predstavniki, ki delujejo v Makedoniji, med glavnimi »kreatorji« neuspeha, ki smo mu priča danes. Posledice so lahko dolgotrajne in težke. Za začetek za prvi korak k streznitvi in terapiji je odstop in umik Zaeva ter začetek saniranja posledic njegovega političnega » salto mortale«.
Bomo priča temu? Kmalu?
Ostaja da vidimo kako bo. Mora se zgoditi. Pričakujmo! Opazujmo! Dočakajmo.
