Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Profesorica Uju Anya, ki poučuje jezikoslovje in kritične rasne študije na Univerzi Carnegie Mellon, je nekaj ur pred objavo smrti kraljice Elizabete označila Združeno kraljestvo za “genocidni imperij” in 96-letni monarhinji zaželela “neznosne” bolečine. Takrat smrt ljubljene kraljice še ni bila objavljena.
“Slišala sem, da glavni monarh lopovskega posiljevalskega genocidnega imperija končno umira. Naj bo njena bolečina neznosna,” je tvitnila.
Po objavi novice o kraljičini smrti je Anya, ki prihaja iz Nigerije, neprijetno presenetila s še enim sporočilom na družbenih omrežjih.
“Če kdo od mene pričakuje, da bom izrazila kaj drugega kot prezir do monarha, ki je nadziral vlado, ki je sponzorirala genocid, ki je pobil in razselil polovico moje družine in katerega posledice še vedno poskušajo premagati tisti, ki živijo danes, si lahko še naprej želite zvezdo,” je zapisala.
Anya je očitno mislila na pokol med 8.000 in 30.000 Igboji leta 1966 v Nigeriji, ko je po poročanju milijon Igbojev pobegnilo v vzhodni del Nigerije, kjer so Igboji prevladovali. 30. maja 1967 je vodja vzhodne regije Odumegwu Ojukwu razglasil državo Biafra.
Ko jo je navidezni Nigerijec na družbenih omrežjih ostro ogorčil in napisal: “Zakaj se ne vrneš v Nigerijo in živiš pod vodstvom ‘svojega ljudstva’?”, je Anya jedko odgovorila: “Pridi sem in me odnesi,” zaradi česar je Nigerijec odgovoril , “tu imamo že dovolj hinavcev.”
Anya je odgovorila: “Nisem vprašala o tvoji mami.”
Anya je med letoma 2012 in 2016 delala kot docentka za klinično izobraževanje na Univerzi Južne Kalifornije, nato kot docentka za učenje drugega jezika na Univerzi Penn State, nato pa je delala na Carnegie Mellon.
“Prihajam iz večjezičnega, večkulturnega in večnacionalnega okolja,” je izjavila v intervjuju na spletni strani CMU. “Rodila sem se v Nigeriji očetu in mami Nigerijca iz Trinidada in Tobaga. V ZDA sem prišla, ko sem bila stara 10 let.”
Velika Britanija je podpirala nigerijske sile v vojni z Biafro, ki se je med vojno zmanjšala na eno desetino svoje velikosti. V spopadu v Biafri je od lakote umrlo približno milijon otrok.
Nigerija se je leta 1960 osamosvojila od Velike Britanije, ki jo je nadzorovala od leta 1861 in jo leta 1914 naredila za kolonijo. Leta 1963 je afriška država postala republika.
Prelivanje krvi se je v nemirni državi v zadnjih letih nadaljevalo. Maja je islamska skupina ISIS umorila 20 nigerijskih kristjanov; junija so teroristi v cerkvi v Owo umorili 40 kristjanov; že leta 2014 je bilo 59 krščanskih dečkov živih sežganih ali ustreljenih in 276 krščanskih deklet ugrabljenih.
Lani je bilo v Nigeriji ubitih 13 kristjanov na dan. V zadnjih 12 letih so islamski ekstremisti v Nigeriji ubili 43.000 kristjanov.
