Piše: Gašper Blažič
Sedmega oktobra lani je svet pretresla novica o megalomanskem napadu palestinske teroristične organizacije Hamas na Izrael.
Začelo se je z jutranjim raketnim napadom, nato pa so Hamasove enote vdrle v številne izraelske kraje. Mejo med Gazo in Izraelom so prebili na trinajstih mestih. Po poročanju SBS News so nato potekali napadi na približno 50 različnih lokacijah: v vojaških bazah, na glasbeno-plesnem festivalu in v vsaj 19 kibucih. Napadi pa se niso odvijali samo na kopnem, temveč tudi na morju, saj so teroristi s strelnim orožjem in granatami umorili 18 civilistov na plaži Zikim. V napadu so umorili približno 1.200 ljudi, 250 ljudi pa so zajeli kot talce. Številni so izgubili življenje, več kot 100 pa jih je še vedno v ujetništvu. Hamasovi teroristi so v judovskih naselbinah in mestih streljali na neoborožene civiliste, tudi otroke. Vmes so posiljevali, trupla pa zažigali. Svoja nasilna dejanja so posneli in se s posnetki hvalili na spletu.
Teroriste podpira Iran
Postalo je jasno, da bo temu sledil izraelski obračun s Hamasom, ki je v glavnem vse dosedanje operacije izvajal iz Gaze, palestinske enklave, v kateri ima ta skrajna teroristična organizacija oblast, civiliste pa uporablja kot živi ščit. Tudi zato je bilo v vojaški operaciji, ki je sledila v Gazi, veliko število smrtnih žrtev, kar so Palestinci skupaj s svojimi političnimi zavezniki v Evropi izkoriščali za pritisk na mednarodne organizacije, češ da Izrael izvaja genocid nad njimi. Tem prizadevanjem se je pridružila tudi slovenska zunanja politika pod vodstvom Tanje Fajon z močno podporo premierja Roberta Goloba. Preostanek Hamasa se skupaj s talci še vedno skriva v podzemnih rovih, zato pa so toliko bolj aktivni njegovi zavezniki: Hezbolah in hutijevci. Oboji delujejo zelo podobno kot Hamas, imajo tudi podporo Irana, ki je zaradi nedavnega začetka obračuna Izraela s Hezbolahom v južnem Libanonu izstrelil rakete na Izrael. Kot kaže, je finančno ozadje iranskega orožja povezano tudi s pranjem iranskega denarja v NLB v času Pahorjeve vlade. Kakorkoli, boja proti teroristom še ni konec, Izrael pa se je odločil, da ne glede na pritisk mednarodne skupnosti dokonča vojaško operacijo.
Zgrešeno priznanje Palestine
Slovenija se je že lani po 7. oktobru na dogajanje odzvala povsem drugače kot t. i. jedrna Evropa, na katero se je prej sklicevala zunanja ministrica Tanja Fajon. Letos spomladi je namreč Golobova vlada poskrbela za priznanje Palestine, ki se je kot država oklicala leta 1988, vendar je bila, tedaj še pod vodstvom Jaserja Arafata, že prej članica Gibanja neuvrščenih in s tem tesna zaveznica Titove Jugoslavije. Palestino so po njeni samorazglasitvi formalno priznale Sovjetska zveza (in njene naslednice) ter tedanje satelitske države vzhodnega bloka, medtem ko je Zahod do danes še ni priznal. Golobova vlada je sklep o priznanju sprejela kljub opozorilu stroke, da takšno dejanje lahko pomeni neposredno podporo terorizmu, prav tako je priznanje Palestine pomenilo kršitev ustave, zakonov in parlamentarne procedure. Konec koncev je bilo takšno priznanje nepotrebno, saj ima ne glede na to Palestina odprto svoje veleposlaništvo na Dunaju, Slovenija pa ima odprt konzulat v Ramali, ki sodi k palestinskemu samoupravnemu območju Zahodni breg.
Škodljiva slovenska zunanja politika
Za zdaj še ni jasno, kakšen bo obseg zunanjepolitične škode, ki jo je zaradi nepremišljenega palestinskega priznanja utrpela Slovenija. Navsezadnje se škodljivo ravnanje vlade nadaljuje. Spomnimo se tragikomičnega nastopa premierja Roberta Goloba v palači Združenih narodov, kjer je v slogu Nikite Hruščova besnel na izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Tudi nasploh je Golobova vlada na zelo poceni način »sfrčkala« svoje predsedovanje Varnostnemu svetu OZN, saj je nastopala kot tihi zaveznik Irana in arabskega lobija. Ob tem je bizarno, kako ignorantsko se predstavniki sedanje vlade vedejo do dejstev, saj je denimo Slovenija zahtevala izvajanje resolucije Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, vendar ni nikoli zares zaživela, saj je Hezbolah s položajev v južnem Libanonu ves čas raketiral Izrael. Jasno je, da takšna dejanja sedanje vlade v mednarodni politiki mečejo slabo luč na našo državo, kar se bo zelo poznalo tudi po zamenjavi vlade, ko bo treba popravljati napake, namesto da bi se Slovenija posvečala aktualnim izzivom.
