Piše: Damian Ahlin
Za britansko revijo The Economist 98 % Latinske Amerike ne živi v popolni demokraciji le Urugvaj in Kostarika imata popolna demokratična jamstva. V preostalih regijah so na seznamu štirje avtoritarni režimi – Haiti, Nikaragva, Kuba in Venezuela – ter pomanjkljive ali hibridne demokracije.
Leto 2021 je bilo za Latinsko Ameriko leto z intenzivnim volilnim programom, vendar demokratične institucije v regiji še nikoli niso bile tako krhke. Približno 80 % prebivalcev regije živi v demokratičnem režimu, vendar le 1,3 % -prebivalci Urugvaja in Kostarike- v popolni demokraciji, je zapisano v letnem indeksu revije The Economist, ki je bil pred kratkim objavljen.
V Latinski Ameriki sta se v zadnjih mesecih v Čilu in Hondurasu zgodile zgodovinske spremembe vlad. Volitve so potekale tudi v Peruju in Ekvadorju, vendar so po poročanju britanskega tednika volivci dobili kandidate, ki so zastopali zelo različne programe, kar je sprožilo propad sredinske politike in povečalo polarizacijo. Na podlagi skepticizma glede učinkovitosti vlad, avtoritarnosti, ki ji je pandemija dala prosto pot, in erozije institucij zaradi neliberalnih populistov je The Economist v svoji lestvici stanja demokracij po svetu navedel, da je Latinska Amerika doživela največje poslabšanje indeksa od začetka objavljanja leta. Čile, na primer, se je iz popolne demokracije spremenil v pomanjkljivo demokracijo. Ni bil pomemben začetek ustavne reforme ali zmaga Gabriela Borića, najmlajšega predsednika v zgodovini države, ki so jo vodila študentska gibanja, temveč kontekst teh dogodkov. V Čilu, ki je še vedno ena od najbolj zdravih regionalnih demokracij v indeksu, je na volitvah glasovalo le 55 % upravičencev. Z istim merilom so merili zmage Pedra Castilla v Peruju in Xiomare Castro v Hondurasu.
Revija ocenjuje kakovost demokracije po svetu na podlagi petih meril: volilni pluralizem in obstoj demokratičnih procesov, delovanje vlade, politična udeležba državljanov, politična kultura države in spoštovanje državljanskih svoboščin. Na podlagi tega je vsaki državi dodelil oceno v indeksu, ki ga je leta 2021 vodila Švedska z oceno 9,88, Afganistan pa se je z oceno 0,32 uvrstil na dno tabele.
Države Latinske Amerike so zabeležile padec pri vseh merilih. Ekvador, Mehika in Paragvaj so v skladu s temi standardi izgubili status pomanjkljivih demokracij in so zdaj označeni kot hibridni režimi, Haiti pa je bil skupaj s Kubo, Venezuelo in Nikaragvo dodan na seznam avtoritarnih režimov. V razmerah, v katerih so populistični napadi na institucije vse pogostejši sta Urugvaj in Kostarika edini državi, ki imata dovolj točk, da ju lahko štejemo za polni demokraciji.
Vir: El Pais
