Vrh voditeljev Južne in Severne Koreje bo zgodovinska priložnost za državi, da končno skleneta trajni mir. Južnokorejski predsednik Moon Jae-in upa, da bosta s severnokorejskim voditeljem Kim Jong-unom v petek na srečanju v obmejni vasi Panmunjom položila temelje za mirovni sporazum.
Pritisk predvsem na Seul je velik, saj bo od rezultatov petkovega vrha odvisno tudi na načrtovano srečanje Kima z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.
Južnokorejski predsednik in severnokorejski diktator se bosta sestala na južni strani demilitariziranega območja. Kim bo prvi severnokorejski voditelj, ki bo stopil na južnokorejska tla po koncu korejske vojne.
To bo šele tretje srečanje voditeljev Korej po koncu korejske vojne (1950-1953). Prva dva korejska vrha leta 2000 in 2007 sta potekala v Pjongjangu.
Mirovni sporazum bi nadomestil krhko prekinitev ognja, ki velja od konca korejske vojne, do takrat pa bosta Koreji tehnično še vedno v vojni.
Na poti do tega cilja so številne ovire. Južna Koreja ima dogovor z zaveznico ZDA, da je mirovni sporazum možno skleniti samo v primeru popolne razgradnje severnokorejskega jedrskega programa. “Popolna jedrska razorožitev Korejskega polotoka je najnujnejša naloga in to je treba razrešiti na miren način,” je nedavno dejal južnokorejski predsednik.
Vprašanje, ali se bo Severna Koreja, ki je vrsto let vlagala velika sredstva v razvoj jedrskega orožja, pustila prepričati v ukinitev programa, ostaja odprto. Kim Jong-un je sicer pred dnevi nepričakovano sporočil, da je Severna Koreja končala jedrske poskuse in preizkuse medcelinskih balističnih raket, saj da je izpolnila svoj cilj.
Moon in Trump na načrtovanih srečanjih s severnokorejskim voditeljem pričakujeta konkretne zaveze o razorožitvi. Trump je v zadnjem času omenjal začetek junija kot možen datum srečanja s Kimom, ki je v začetku leta mnoge presenetil s pripravljenostjo na zmanjšanje napetosti.
Še pred nekaj meseci sta Trump in Kim izmenjevala grožnje in žaljivke v besedni vojni, zaradi katere se je Korejski polotok znašel na robu oboroženega spopada. Trump je minuli teden potrdil, da je bil direktor ameriške obveščevalne agencije Cia in kandidat za zunanjega ministra Mike Pompeo na skrivnem obisku v Pjongjangu, kjer se je srečal s Kimom.
Načrti sicer še vedno lahko padejo v vodo. Trump je namreč dejal, da je njegovo srečanje s severnokorejskim voditeljem odvisno od uspeha vrha Moon-Kim. Zaradi tega pogoja je Južna Koreja pod velikim pritiskom, je pa Trump dal svoj “blagoslov” za pogovore o končanju vojne med Korejama.
Visoki predstavnik vlade v Seulu je pred dnevi potrdil, da se obe strani želita pogovarjati o mehanizmu za dosego miru. Vendar pa ni mogel napovedati, ali bosta razglasili “konec vojne”.
“Uspeh medkorejskega vrha je ključen za rezultat vrha med ZDA in Severno Korejo,” je ocenil Cheong Seong-chang z inštituta za Južno Korejo v Sejongu. Kim bi lahko na pogovorih z Moonom izrazil pripravljenost za jedrsko razorožitev. “Vendar to ni dovolj. Razpravljati moramo tudi o časovnem okviru,” je dejal Cheong.
Pri Trumpovih pogovorih s Kimom obstaja nevarnost, da strani ne bosta dosegli dogovora, zaradi česar bi se povečala verjetnost oboroženega spopada. Tveganje je veliko, saj imata ZDA in Severna Koreja povsem drugačno predstavo, kaj pomeni denuklearizacija.
Severnokorejski voditelj bo morda zahteval, da ZDA umaknejo svoje sile iz Južne Koreje ali jedrski varnostni dežnik za Južno Korejo in Japonsko. “Vse takšne zahteve so možne,” je dejal profesor Jin Quangyi z univerze Yanbian.
Strani si različno predstavljata tudi izvedbo morebitnega dogovora. “Medtem ko ZDA želijo, da se Severna Koreja povsem odreče jedrskemu orožju in to čim hitreje, se bo morda Kim želel tega lotiti postopno. Zato bi lahko potekalo počasi in bi trajalo zelo dolgo,” ocenjuje strokovnjak za Severno Korejo.
Kim je med nenapovedanim obiskom v Pekingu konec marca govoril o “sočasnih” korakih.
V Beli hiši se bojijo, da Kim samo kupuje čas, zato ne želijo ponoviti napak iz preteklih pogajanj. Severnokorejci so mojstri predstav za javnost, pri čemer pa le redko popuščajo, je ocenil nekdanji uslužbenec State Departmenta in strokovnjak za Severno Korejo Mintaro Oba.
