30.7 C
Ljubljana
ponedeljek, 21 junija, 2021

Ko so Črni Panterji leta 1967 oboroženi vstopili v stavbo Kongresa, ni bil nihče ustreljen

2. maja 1967 je 30 oboroženih pripadnikov stranke Črni panterji vstopilo v poslopje Kongresa, nosili so v strop usmerjene puške, puške in revolverje, sledila  pa jim je množica novinarjev, ki so jih poklicali, da bi dokumentirali protest. Don Mulford, poslanec konservativne stranke, se je leta 1967 na policijske patrulje Črnih panterjev namreč odzval z zakonom, s katerim je Kalifornijcem odvzel pravico do javnega nošenja strelnega orožja. Zato so Črni panterji v Capitolu želeli spodbuditi zakonodajalce, k glasovanju proti temu zakonu.

 

Bilo je opoldne, ko je dvanajst črncev vstopilo v stavbo Kongresa v Sacramentu, desetim od njih pa se je uspelo prebiti do senatne dvorane, preden so jih nato policisti razorožili in odstranili iz prostorov. Senat je v tistem trenutku ravno zasedal, govoril je predstavnik demokratke stranke Carlos Bee, ki je tudi ukazal, da se moške odstrani iz dvorane. Policija je Črnim panterjem odvzela orožje, čeprav se slednji s to potezo niso strinjali. Nošnja orožja naj bi bila namreč dovoljena, v primeru da ta ni prikrita. Menda naj bi ravno zaradi tega uspeli priti tako daleč, ker orožja niso skrivali. Po zaslišanju so panterjem orožje vrnili, ker niso prekršili nobenega zakona.

Oktobra 1966 sta Huey P. Newton in Bobby Seale ustanovila stranko “Black Panther for Self Defense” kot majhno organizacijo s sedežem v Oaklandu v Kaliforniji. Njeni člani – vključno z ljudmi, ki so kasneje potovali v Sacramento, so verjeli, da bi morali temnopolti Američani uveljaviti svojo ustavno pravico do obrambe pred zatirajočo ameriško vlado. Takrat so jim kalifornijski zakonodajalci poskušali odvzeti to pravico, Črni panterji pa so ZDA in svetu želeli povedati, da se jim to zdi nesprejemljivo. Agenda Črnih panterjev je ob ustanovitvi stranke med drugim vključevala uporabo orožja in patruljiranje pripadnikov njihove skupnosti, da bi se zaščitili pred rasizmom s strani policije. Tako so v prvih mesecih obstoja stranke v skladu s kalifornijsko zakonodajo odkrito nosili orožje, se vozili po soseskah, opazovali aretacije in druge dejavnosti kazenskega pregona – nadzirali so delovanje policije. Newton je bil znan po tem, da je poleg puške nosil tudi knjigo z zakoni, iz katere je recitiral, kadar je bilo policistom treba povedati, da so bile kršene civilne pravice. Patrulje niso bile namenjene spodbujanju nasilja. Panterji so bili zavezani k uporabi sile le, če je bila uporabljena proti njim, sprva pa se je zdelo, da je njihova prisotnost delovala zgolj za preverjanje zlorabe policije. Toda namerno uveljavljanje svojih pravic s strani Panterjev ni bilo sprejemljivo za bele avtoritete, ki so pričakovale popolno spoštovanje s strani temnopoltih skupnosti.

Open carry was legal until armed Black Panthers protested - SFChronicle.com

Don Mulford, poslanec konservativne stranke, ki je zastopal Oakland, se je leta 1967 na policijske patrulje Black Panther odzval z zakonom, s katerim je Kalifornijcem odvzel pravico do odprtega nošenja strelnega orožja. Mulfordova zakonodaja, ki je postala znana kot “zakon o panterjih”, je bila sprejeta s podporo Nacionalnega strelskega združenja, ki je očitno verjelo, da celotna stvar “dober fant s pištolo” ne velja za temnopolte ljudi. Guverner Kalifornije Ronald Reagan, ki je kasneje kandidiral za predsednika, je kot trden zagovornik drugega amandmaja, zakonski osnutek potrdil v zakon.

Ko so Črni panterji zapustili Capitol, naj bi se nekaj avtomobilov odpeljalo na bližnjo bencinsko črpalko, nekatere protestnike so policisti odpeljali v mestno ječo. Policist je pojasnil, da jih niso ničesar obtožili, da pa bodo vse preverili, enako tudi njihovo orožje. Obstaja sicer več različic iste zgodbe, po nekaterih podatkih naj bi policija aretirala skupino zaradi kaznivih dejanj zarote, ker so v Kapitolu prekinili zakonodajno sejo. Pred policijsko postajo je Bobby Seale bral izjavo stranke Črni panter, ki je med drugim govorila o tem, da stranka za samoobrambo Črni panter poziva tako Američane na splošno, zlasti pa temnopolte ljudi, naj se natančno seznanijo z rasistično kalifornijsko zakonodajo, katere cilj je, da temnopolti ljudje ostanejo razoroženi in nemočni, medtem ko rasistične policijske agencije po vsej državi krepijo teror, brutalnost, umore in represijo nad temnopoltimi. Skliceval naj bi se na zakon poslanca Republikanske stranke Dona Mulforda, ki  je prepovedoval nošenje nabitega orožja na integriranem območju. Seale je policiste tudi neposredno obtožil, da so bile njihove obtožne namišljene, a so protestniki kasneje vseeno priznali krivdo za nekatere manjše prekrške.

This Week Then: Looking Back on Seattle's Black Panther Party | Seattle Magazine

Čeprav demonstracije 2. maja niso uspele spodbuditi zakonodajalcev h glasovanju proti zakonu Mulford – in so morda celo nekatere od njih prepričale, da je tak ukrep nujen – so se Črni panterji znašli na naslovnicah časopisov. Naslove so krasile, sploh za tiste čase, vznemirljive fotografije oboroženih temnopoltih protestnikov, mnogi so med sprehodom po Capitolu nosili baretke, bomber jakne in temna sončna očala. Odziv ameriške javnosti na te podobe je odseval narod, ki je bil glede rasnega vprašanja resnično globoko razdeljen.

Demonstranti so leta 1967 zakonito vstopili v stavbo Kongresa, vložili so pritožbe zoper del rasno motivirane zakonodaje in nato odšli brez incidentov. Ali lahko ta dogodek primerjamo z nedavnim incidentom, ko so podporniki Donalda Trumpa vdrli v Washingtonski Capitol, je vprašljivo. Gre namreč za precej drugačne okoliščine, razloge in tudi načine. Absolutno drži, da je treba vsako nasilje ostro obsoditi – pa naj gre za nasilen vstop v Capitol ali pa za nasilen odziv policistov, ki so med drugim eno osebo celo ustrelili. Čeprav morda slednje dejanje ni sorazmerno prvemu, je oboje nedopustno. Vendar pa po drugi strani prav tako ne moremo govoriti o napadu na demokracijo – ravno demokracija naj bi namreč predvidevala enakovredno možnost izražanja mnenj vseh strani. Seveda pa lahko rečemo, da je bila tu kršena marsikatera druga norma, ki je predpogoj za učinkovito delovanje demokracije. A žal marsikdo ne razume pojmov kot je demokracija ali vladavina prava in jim služi le v ta namen, da izraze vedno znova zlorabljajo, ko se v sklicujejo na njih, v vsaki možni situaciji.

Sara Kovač

Zadnje novice

Sorodne vsebine