Libanonski predsednik Michel Aoun je danes nakazal, da bi bila lahko torkova eksplozija v Bejrutu, ki je po zadnjih podatkih zahtevala več kot 150 življenj, tudi posledica raketnega napada iz tujine. Zavrnil je mednarodno preiskavo. Združeni narodi želijo medtem zagotoviti pomoč za Libanon, kjer so v četrtek izbruhnili protivladni protesti.
“Vzrok še ni potrjen. Možno je, da jo je povzročila malomarnost ali tuje vmešavanje z raketo ali bombo,” je o vzroku torkove eksplozije v pristanišču v libanonski prestolnici dejal Aoun.
Dodal je, da je v četrtek francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki ga je sprejel v Bejrutu, osebno prosil za fotografije iz zraka. Tako bi lahko ugotovili, ali so bili v času eksplozije v zračnem prostoru letala ali rakete. “Če fotografij ne bomo mogli dobiti od Francozov, bomo prosili druge države,” je 85-letni predsednik dejal v televizijskem intervjuju.
Libanonske oblasti so sicer doslej zatrjevale, da je eksplozijo povzročil požar v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata. Prvi rezultati preiskave pa po navedbah neimenovanih virov kažejo na malomarnost.
Libanonski predsednik je ob tem zavrnil pozive k mednarodni preiskavi dogodka. Ocenil je, da bi to “razvodenelo resnico”.
Pozval je, da se hitro zagotovi pravica, in zatrdil, da se preiskavi ne bodo izognili niti najvišji uradniki niti navadni delavci. Potrdil je, da v povezavi z eksplozijo zaslišujejo 20 ljudi.
Pravosodni vir je medtem povedal, da so doslej v povezavi z eksplozijo pridržali 21 ljudi, med njimi tudi uslužbence carine in pristaniške delavce. Med pridržanimi je tudi glavni direktor pristanišča Hassan Koraytem, je dejal vir.
Libanonsko vojaško sodišče naj bi po njegovih navedbah zasliševalo še več deset drugih ljudi. Osredotoča se na administrativno in varnostno osebje v pristanišču, pa tudi na predstavnike oblasti.
Aoun se je sicer v pogovoru odzval tudi na poziv francoskega predsednika k spremembi političnega sistema v državi in se zavzel za njegovo revizijo. Sistem je namreč po njegovih besedah “ohromljen in ne omogoča sprejemanja odločitev, ki bi jih lahko hitro uresničili”, je povedal.
Spremembe zahtevajo tudi protivladni protestniki, ki so se v četrtek zvečer zbrali na bejrutskih ulicah. Protestniki so zanetili požar, uničevali trgovine in varnostne sile obmetavali s kamni. Policija se je odzvala s solzivcem, da bi razgnala skupino več deset ljudi. Ranjenih naj bi bilo več ljudi.
Dogodek v bejrutskem pristanišču je še okrepil težnje protestnega gibanja, ki se je v državi oblikovalo oktobra lani in zahteva odhod celotnega vladajočega političnega razreda, ki ga ocenjuje kot nesposobnega in skorumpiranega. Aktivisti so za soboto pozvali k velikemu protivladnemu protestu.
Eksplozija je sicer po zadnjih podatkih zahtevala 154 smrtnih žrtev, okoli 5000 ljudi je ranjenih. Uničena je polovica libanonskega glavnega mesta. Brez strehe nad glavo je ostalo do 300.000 ljudi. Po ocenah Unicefa je med njimi okoli 100.000 otrok, mnogi so ločeni od družin. Pomembno škodo so zaznali tudi na okoli 120 šolah, ki jih je obiskovalo okoli 55.000 otrok. Unicef je naslovil poziv za 8,25 milijona ameriških dolarjev.
Pod ruševinami iščejo še okoli sto pogrešanih, večinoma delavcev v pristanišču. Ker se veliko ranjenih zdravi na intenzivnih oddelkih, se oblasti bojijo, da bo žrtev še več.
Bolnišnice, ki so preobremenjene že zaradi epidemije covida-19, le stežka zadovoljujejo potrebe. Oblasti zato mednarodne donatorje prosijo za poljske bolnišnice in medicinske zaloge. Pomoč je že začela prihajati. Tako so na največjem stadionu v Bejrutu z rusko pomočjo že vzpostavili poljsko bolnišnico z več deset šotori.
Tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je opozorila, da so bolnišnice prepolne in da so tri bolnišnice v mestu s skupno 400 posteljami zaradi škode neuporabne. Še dve pa sta delno uničeni. Poudarili so, da potrebujejo 12,7 milijona evrov za nujne potrebe v zdravstvu.
V WHO so poudarili, da so v eksploziji izgubili več zabojnikov osnovnih medicinskih zalo. Uničena je bila zaščitna oprema za zdravstvene delavce za potrebe spopadanja s pandemijo covida-19.
Svetovni program za hrano (WFP) pa je opozoril, da gospodarsko oslabljen Libanon uvaža 85 odstotkov hrane in da bi zaradi škode v pristanišču lahko bil resno ogrožen dotok hrane, kar bi privedlo do porasta cen živil. WFP je dodal, da bodo prizadetim družinam dostavili 5000 paketov s hrano za pet ljudi za mesec dni. Uvozili bodo tudi moko in pšenico. Eksplozija je namreč v bejrutskem pristanišču uničila tudi silos z zalogami žit za vso državo.
V nedeljo bo sicer Francija organizirala mednarodno donatorsko videokonferenco za nujno humanitarno pomoč za prebivalce Bejruta. V imenu Evropske komisije se je bo udeležil evropski komisar za humanitarno pomoč Janez Lenarčič.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa bo že v soboto obiskal Bejrut, da bi Libanoncem prenesel solidarnost Evrope po uničujoči eksploziji. Napovedal je srečanje z Aounom, predsednikom parlamenta Nabihom Berrijem ter premierjem Hassanom Diabom.
