Piše: Andrej Sekulović
V Sloveniji je letošnje vreme povzročilo že kar nekaj naravnih nesreč, ki so otežile življenje prebivalcev v večjem delu države. Pravočasno so se odzvali gasilci in civilna zaščita ter ljudem priskočili na pomoč. Tovrstne organizacije resnično služijo prebivalcem, za razliko od politično obarvanih »nevladnikov«.
Vremenske težave so se letos prvič pojavile na severovzhodu države v drugi polovici februarja, ko sta snežna ujma in snegolom prizadela štajersko regijo. Sneg je povzročil hude poškodbe daljnovodov in energetskega omrežja, zaradi česar je prišlo do izpadov elektrike. Ljudje na širšem območju Maribora in Ptuja ter v Spodnjem Podravju, Slovenskih Goricah in na Goričkem pa tudi v Pomurju in na Koroškem so ostali brez elektrike tudi več dni. Težek in moker sneg je lomil drevesa in obremenjeval daljnovode. Na območju, ki ga pokriva Elektro Maribor, je bilo brez električne energije več kot 70.000 odjemalcev. Obenem so se ekipe za sanacijo omrežja in druge interventne službe zaradi zapadlega snega in naravnih ovir na posamezna območja prebile šele po več urah, ponekod pa šele po nekaj dneh. Tako so bila nekatera gospodinjstva v temi celo več dni. K sreči se je nemudoma aktiviral štab civilne zaščite, ki je najbolj prizadetim dostavil zaloge in opremo, kot so agregati za nujno oskrbo, pri čemer so prednost imeli domovi za starejše, zdravstvene ustanove in najbolj kritični objekti.
Na terenu tudi prostovoljci
Medtem ko je civilna zaščita koordinirala dostavo generatorjev in nujne opreme, predvsem na območjih z najdaljšimi izpadi in najbolj ogroženimi ranljivimi prebivalci, so se na teren odpravili tudi prostovoljni in poklicni gasilci. Odstranjevali so podrta drevesa z vozišč, domov, objektov ter električnih in komunikacijskih vodov. Aktiviranih je bilo več sto gasilskih enot, ki so pomagale pri odstranjevanju ovir, črpanju vode in nudenju pomoči drugim interventnim službam ter prebivalcem v stiski. Poleg civilne zaščite in gasilcev je pri odpravljanju posledic sodelovalo tudi več kot petsto tehničnih delavcev Elektra, tehnične ekipe drugih elektrodistribucijskih podjetij, sistemski operater Eles, ministrstvo za obrambo in druge službe – z namenom čim hitrejše vzpostavitve oskrbe. Pri odpravljanju posledic takšnih katastrof so ključni tako službe, kot so civilna zaščita in gasilci, kot tudi sodelovanje lokalnih in državnih institucij ter elektropodjetij. Predvsem pa je ključno sodelovanje skupnosti in pomoč soljudi.
Po snegu še veter …
Po težavah s snegom je konec marca po Sloveniji zapihal še močan veter, ki je povzročil nove vremenske motnje. V le nekaj dneh je veter povzročil veliko škodo – od odkritih streh, podrtega drevja in motenj v prometu do obsežnih izpadov električne energije ter zaprtih šol. Razmere so bile v posameznih regijah tako resne, da je Uprava RS za zaščito in reševanje beležila na stotine intervencij, agencije za meteorologijo pa so izdajale najvišje stopnje vremenskih opozoril.
Prvi val vetroloma je prišel 26. marca v severnih delih države. Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) je takrat izdala rdeča opozorila za območja vzhodne in severne Slovenije, saj so napovedani sunki vetra dosegali hitrosti med 100 in 140 km/h. Na številnih območjih, predvsem na Gorenjskem, v severni Primorski in v delu Koroške, sta veter in podrto drevje poškodovala strehe in objekte, podrla električne drogove, prekinjala cestne in prometne povezave ter povzročala izpade elektrike pri več tisoč gospodinjstvih. Na Gorenjskem je bilo največ škode v krajih Žirovnica, Radovljica, Tržič in Preddvor, nekatere šole so celo morale odpovedati pouk.
Viharno vreme po vsej Sloveniji
Naslednji dan se je divji veter nadaljeval in razširil tudi na druge dele Slovenije. Do popoldneva so se težave pojavile tudi v Pomurju, medtem ko je veter še naprej z vso silo divjal po severni in vzhodni Sloveniji. Hitrost vetra je ponekod še vedno dosegala 140 km/h, kar je povzročilo resne motnje v prometu ter izpade električne energije pri več tisoč gospodinjstvih. Klicev na interventno številko 112 je bilo kar sedemkrat več kot v povprečnem dnevu. Gasilci in reševalci so imeli po več tisoč intervencij. Čeprav se je vreme začelo umirjati, je veter prvi dan aprila zajel še zahodno Slovenijo. Uprava za zaščito in reševanje je tisti dan zabeležila 34 dogodkov, povezanih z močnim vetrom, ki je znova odkrival strehe, podiral drevesa, povzročal škodo na avtomobilih in oviral promet. Največ intervencij je bilo zabeleženih na obalnem območju v Kopru, pa tudi v Ilirski Bistrici, Cerknem, Tolminu in Tržiču. Poleg Primorske in Gorenjske je veter povzročal težave tudi v Ljubljani in na Štajerskem. K sreči ni bilo poročil o hudih telesnih poškodbah, je pa bila povzročena velika škoda na področju infrastrukture, trpela pa so tudi gospodinjstva.
Za več milijonov evrov škode
Ob umirjanju razmer so civilna zaščita, gasilci, elektropodjetja in druge pristojne službe začeli sanacijo škode. Čeprav še ni končnega poročila o škodi na nacionalni ravni, trenutne ocene kažejo, da so vetrovne razmere povzročile za več milijonov evrov materialne škode. V vetrovni ujmi na Gorenjskem je bilo poškodovanih več tisoč objektov, električnih napeljav, avtomobilov in dreves. Na nekaterih območjih so bile potrebne obsežne intervencije gasilcev in sanacijskih ekip, saj je veter poškodoval strehe in infrastrukturo; nekaj lokalnih občin že obravnava škodo kot resno gospodarsko izgubo. Zaradi izpadov elektrike so gospodinjstva in predvsem podjetja utrpela neposredno gospodarsko škodo. Zaenkrat še vedno poteka evidentiranje vseh poškodovanih objektov in ocenjevanje končnih posledic letošnjega vremena. Kljub temu so se interventne službe skupaj s prostovoljci izkazale in pokazale, da ljudje v Sloveniji še vedno znajo stopiti skupaj, tudi ob številnih izzivih.
